Poezija, ki ranljivo srce ovije v mehko malo dlan
Mila Kačič je bila ženska tisočerih talentov. Pesnica, igralka in klasična pevka. V počastitev stote obletnice pesničinega rojstva je leta 2012 izšla darilna knjiga, ovita v knjigoveško svilo, kot pritiče nežno in skrbno tkanim verzom.
Topla, ranljiva, mehka in iskrivo ganljiva je njena poezija. Med tisoči bi jo spoznala. Mila Kačič skozi pesmi izliva žensko dušo. Verze je spretno tkala tako v bolečini kot tudi v ljubezni. Kadar je ljubezen cvetela in tudi kadar je ovenela je pesnica ohranjala svoj glas. Kadar je razmišljala o smrti je zvenela otožno, hkrati pa pomirjujoče in opogumljajoče.
''Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena
zanje so razdalje, kraj in čas.
Vekovečna dragih je bližina.
Smrt je le združitve návečer.
Zemlja skupno je pribežališče
in poslednji cilj vseh nas je mir.''
Pogumno se je med verzi ozirala v preteklost in prodirala v globočine svojega ranjenega srca. Vprašanja o dvojini je odpirala nežno, strastno in hkrati tako mehko, da sem med verzi hrepenela po nekom, ki bi ga ovila v svojo malo dlan.
Med petdesetimi pesmi je težko izbrati tisto, ki me je najbolj nagovorila. Gre za izjemno poezijo, ki razgali tiste dele ženske duše, ki so občutljivi, ranljivi in skrbno varovani. Morda je čarobna skrivnost njene poezije zapisana v verzih pesmi Če bi me vprašala.
Če bi me dobra vila vprašala,
kaj naj mi vrne iz moje mladosti,
rekla bi: Vrni moj glas!
Nekdaj sem mogla vse svoje muke
izpeti,
zdaj jih moram izjokati.
In če bi me dobra vila vprašala, kaj naj vrne slovenskim bralcem, rekla bi: Vrni nam glas Mile Kačič.
Umetnici, ki je svoje muke pogumno izjokala je vredno prisluhniti. Njen sirenski glas skozi njene pesmi tenkočutno odmeva. Dovolj močno, da se orosi oko.
Prisluhnite ji. Naj vas s svojimi verzi objame. In s pesmijo prevzame.
Knjiga je izšla pri založbi Sanje.
Danaja Lorenčič