Cikel predavanj ob izidu monografije Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja dr. Zmaga Šmitka. Od 25. 10. do 28. 11., Cankarjev dom, Kosovelova dvorana
V sodelovanju z založbo Beletrina
Knjiga Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja je obsežna, integralna in obenem reprezentativna študija oblike, strukture, pomena in vloge mandal v vodilnih azijskih kulturah ter predstavlj izjemen prispevek avtorja in slovenske etnologije k predstavljanju in razumevanju azijskih kultur, zlasti njihovega oblikovnega osrčja. Prinaša celo vrsto pri nas neznanih ali slabo poznanih dejstev in bo služila najprej kot izvrstno učno gradivo pri študiju neevropskih kultur, zanimiva pa je tudi za široko publiko, ki jo zanimajo azijske kulture, zlasti njihova duhovna osnova.
V okviru cikla bodo o mandalah spregovorili trije strokovnjaki in njihov pomen osvetlili z različnih plati.
Torek, 25. oktober, ob 19.00, Kosovelova dvorana
Dr. Zmago Šmitek: Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja
Knjiga o mandalah je v svojem jedru priznanje Indiji in prispevku njene kulture v širšem prostoru srednje, jugovzhodne in vzhodne Azije. Govori o pustolovščini zrelega budizma, za katerega je mogoče reči, da je »izumil Azijo« s tem, ko ji je dal svoj edinstveni navdih. Ker je dovoljeval različne poti do spoznanja človeške biti in je bil sposoben asimilirati lokalne tradicije, je s tem omogočil tudi nastanek svojih regionalnih in nacionalnih različic.
Princip mandale izhaja iz prvobitne človeške potrebe po prostorski orientaciji, po klasifikaciji in hierarhičnem razvrščanju ter po magičnem obvladovanju kaotičnega okolja. Če bi ostalo le pri tem, bi bila (proto)mandala samo ena od pustolovščin človeškega duha, ki je skušal nekako osmisliti naš svet. Lahko bi postala tudi pripraven, a neproduktiven kotiček umika in počitka v času eksistenčnih težav. Paradoks pa je ravno v tem, da mandale v sebi skrivajo izreden kreativni naboj, ki ga je dodal budizem s svojim ezoteričnim pojmovanjem praznine. S to ideologijo in spremljajočimi tehnikami duhovne discipline so svojim poznavalcem prinesle nekaj najbolj pronicljivih in daljnosežnih izkušenj o »naravi stvari«. Pokazale so, kako produktivna je praznina, če je resnično doživljena.Te izkušnje so prepojile vsa vlakna azijskih kultur in jim vtisnile trajen pečat.
Torek, 22. november, ob 19.00, Kosovelova dvorana
Dr. Marko Uršič: Geometrijski liki kot simbolne forme: krogi, kvadrati, mandale ...
V klasični geometriji od Pitagore in Platona pa vse do renesanse in začetkov novoveške znanosti je imela geometrija poleg matematično-znanstvenega tudi simbolno-religijski pomen. Geometrična popolnost kroga (ali krogle, sfere) je simbolizirala popolnost neba, »solidnost« kvadrata (ali kocke, heksaedra) pa trdnost zemlje, vendar se je »kvadratura kroga« izkazala kot matematično-kvantitativno nerešljiva naloga. Najbolj znani renesančni primer simbolne, »kvalitativne« povezave kroga in kvadrata je Leonardova risba Anthroposa, arhetipskega človeka, ki jo je povzel po rimskem arhitektu Vitruviju ter jo povzdignil v najvišjo simbolno formo renesančnega humanizma. – Specifična tema tega predavanja je primerjava simbolike Leonardovega Človeka s »sveto geometrijo« indijskih in tibetanskih mandal, tj. meditacijskih simbolnih struktur, ki so prav tako sestavljene iz krogov, kvadratov in drugih pravilnih geometrijskih likov. V tej primerjavi poskušamo osvetliti tako bližino kakor tudi daljavo med azijskimi in evropskimi kulturami.
Ponedeljek, 28. november, ob 19.00, Kosovelova dvorana
Tine Papič: Mandale v luči jungovske psihologije
Knjiga Mandale, Tajni vrtovi razsvetljenja Zmaga Šmitka se osredotoča predvsem na azijske kulture, ki so fenomen mandal najbolj ozavestile, sam simbol mandal pa lahko najdemo v vseh kulturah od neolitika naprej, tako pri severno- in južnoameriških kulturah kot tudi v krščanstvu, kar kaže na njegovo globoko ukoreninjenost v skupnem nezavednem. Kot jungovski analitik bom ta fenomen poskusil predstaviti z vidika jungovske psihoanalize s pomočjo teorije simbolov individuacije in psiholoških tipov. Eden velikih darov C. G. Junga 20. stoletju je oživitev zanimanja za simboliko. Kot lahko izvemo v Rdeči knjigi, za Junga ne obstaja več resnic, ampak zgolj nekaj, katerih pomen je preglobok, da bi se ga bilo mogoče dotakniti drugače kot skozi simbole.
Simbol po Jungu nastane, ko se podobe, ki se rojevajo iz globin nezavednega in niso plod zavestnega mišljenja, srečajo z zavestjo. Tako simbol združuje v svojem bistvu dva svetova: svet podob, imaginaren, ki izvira iz nezavednega, in svet logosa, besede, razmišljanja, ki poraja zavest. Simboli zapolnijo vrzel, praznino, ki obstaja med tema, na videz nezdružljivima svetovoma in tako opravljajo osrednjo vlogo povezovanja oz. ozaveščanja nezavednih vsebin na poti individuacije. Osrednji prostor med njimi pa zagotovo zavzema mandala kot simbol Sebstva, psihične celote oz. cilja individuacije. Na predavanju se bomo seznanili s simbolnim pomenom mandal nasploh in pomenom za posameznika na njegovi poti k individuaciji.
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj