Misli velike misli, sanjaj velike sanje

Kje se srečata?

Na sodobnem križišču duhovnega in materialnega kapitala, v unikatni konstelaciji, vredni pozornega pogleda in zgleda. Svoje izkušnje, nemalokrat presenetljive, bosta predstavila na Žarenju novih energij v Klubu Cankarjevega doma v četrtek, 15. oktobra, ob 19. uri

Prof. dr. Lucija Mulej Mlakar je izredna profesorica, predava od 23. leta na številnih fakultetah in univerzah doma in v tujini, nagrajena kot najboljša profesorica podiplomskega študija. Na svoji podjetniški poti (podjetji Molga in Budnjani ter Društvo Budni) pa svetuje podjetnikom pri odpiranju razvojnih potencialov in vsem, željnim strokovnega in sodobnega vodstva. V preteklosti je odigrala zanimivo vlogo kot generalna sekretarka Gibanja za pravičnost in razvoj, ki je unikatno vzniknilo v podporo vizijam pokojnega predsednika dr. Janeza Drnovška. Je poročena, živi na Gorenjskem, posel in poslanstvo jo pogosto zaneseta po svetu; ravno je prišla s Finske, kjer je bila gostujoča profesorica. Njenima knjigama Skrivnost ter Onkraj razkritja se je te dni pridružila nova z naslovom Heroi.

Arhitekt Rupert Gole je že tretji mandat zapored župan Šentruperta na Dolenjskem, ki je postala ekološko in samooskrbno najbolj inovativna občina, nagrajena z domačimi in mednarodnimi nagradami. Je idejni vodja v svetovnem merilu unikatne Dežele kozolcev in projektant posestva Pule, podjetnik, mož, oče, podjetnik v svojem arhitekturnem biroju Esplanada. Za njim je veliko izkušenj s tujino ter 12 let poučevanja na Fakulteti za arhitekturo, kjer mora samo še zagovarjati doktorat. Je vizionar trajnostne samooskrbe, predan domačim krajem, odprt v svet.

Z njima smo se pogovarjali pred druženjem v Žarenju novih energij (v četrtek, 15. oktobra, ob 19. uri v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani). Njuni odgovori so prečiščeni, usmerjeni k bistvu in pretehtani.

Kakšni so vajini dnevi, vajina delovno-sprostitvena rutina oz. dinamika?

LMM Ne utrudim se zlahka; ko pa se, znam najti načine sprostitve – tek, hoja, savna, potovanja, vedno bolj kar po Sloveniji, z možem, z motorjem. Z meditacijo se znam takoj prenesti v polno občutenje gozda.

RG Prijetna rutina? Jutranja kava, še prej pa sadni 'smoothie', občasno bazen, wellness … Prostega časa pa je malo. V zadnjem času sem sicer bolj discipliniran in si odrejam čas, ki je namenjen predvsem družini – ženi Tjaši in otrokoma Lukcu in Zari. Poskušam pa uvesti tudi nekaj športnih aktivnosti, vendar mi še ne gre najbolje :) Potrebno bo večja disciplina in vztrajati!

Je bilo včasih v tej rutini kaj zelo drugače?

RG Mislim, da se zadeve precej spremenijo, ko ustvariš družino. Preprosto nisi več sam in nosiš odgovornost tudi za obstoj in razvoj družine. Ko sem bil še sam, je bilo seveda precej drugače.

 Je raziskovanje duhovnosti skozi antropologijo in sociologijo vaša prva ljubezen in prava izbira?  

LMM Vsekakor. Zgodaj sem spoznala smrt, ko sta umrla dedek in babica. Pri 15 letih oče, sestra je imela duševne težave, zavita v svojo drugačnost v spopadu s svetom, ki je ni sprejemal. Izkušnje s psihiatrijo, ki svojcev ne ščiti. Vse to me je naredilo za dokaj močno osebo, ki svojih tegob ne prelaga na hrbte drugih ali zavija v filozofijo izgovorov. Torej, rekla bi, da sem imela veliko testov, naporov, umskih in psihofizičnih, zato sem na marsikaj odporna. Antropologijo pa razumem kot trajno meditacijo: sledi resnici, in ko enkrat zaznaš ta potencial, si ne moreš več lagati. Postaneš drugačen, viden v svojem drugačnem dojemanju vsega okrog sebe.

In arhitektura, prava izbira za vas?

RG Ustvarjalni duh, s katerim sem se očitno že rodil, mi je že skozi otroštvo neprestano govoril, da je moja pot v smeri snovanja oblik, ustvarjanja, gradnje in podobno.

Nič drugega si pravzaprav nisem želel. Študij arhitekture je bila zame edina možna izbira in sem jo tudi izbral. Danes vem, da sem se odločil prav. Arhitekti se s svojimi stvaritvami v prostor podpišemo, kar je velika odgovornost do prostora. Objekta pač ne moremo tako enostavno odstraniti iz prostora kot sneti sliko s stene, če nam ta ni všeč.

In kateri cilj je bilo najlepše osvojiti – iz arhitekturnega opusa in iz županovanja?

RG Prvi je projekt revitalizacije in dogradnje Posestva Pule, s katerim sem se ukvarjal kar pet let. Drugi pa je projekt Dežele kozolcev, prvega muzeja kozolcev na prostem na svetu, eden izmed najbolj »norih projektov«, ki je uspel, in ta cilj je bil zelo sladek.

So se kdaj pojavili dvomi – kaj pa če me čaka bolj plodna pot v kakšni drugi smeri?

RG Kar zadeva mojega osnovnega poslanstva – to je arhitektura – ni bilo nikoli nobenega dvoma. Kar zadeva mojega udejstvovanja v politiki, predvsem seveda v lokalni kot župan, pa sem se predvsem na začetku spraševal, kaj mi je tega bilo treba. Kasneje, ko smo snovali in zaključevali dobre projekte, sem vedel, da je to pač ena izmed mojih nalog, ki jih moram opraviti na svoji poti. Sicer pa me politika na kakšnem drugem nivoju ne zanima in se nameravam v nadaljevanju življenja posvetiti predvsem arhitekturi.

S čim čutite, da dajete najboljše od sebe za najboljše v drugih?

LMM Pomoč ljudem, da najdejo izhod iz številnih ječ jaza, pričakovanj, manipulacij, laži in prevar, kjer so storilci ali žrtve. Ljubezen do ljudi, da jim povem iskreno mnenje. In notranja moč, da me ne ustavi ne pohvala ne graja. Duhovni zakoni so jasni, nagradijo tiste, ki so zvesti sebi. Izpostavila bi pomen vrednot, kot so poštenje do sebe, disciplina, samopreseganje, empatija in ne čustvena samopašnost.

So se vama  kdaj pojavile kakšne slepe ulice, spotikanje na poti?

LMM Seveda, sem in tja sem naletela na podle ljudi, ki so me tudi ustrahovali, izvajali besedne pritiske name. Lagali. A sem pogumna. Ljudje za svoje neumnosti radi krivijo druge, državo, Boga ali vlado, kar je nedoraslo.

RG Vsakomur v življenju se na poti pojavijo tudi slepe ulice, prepadi, poti navzdol in podobni izzivi. Velikokrat pa se zgodi, da kasneje, ko gledamo na situacijo iz večje časovne distance, ugotovimo, da se je tudi to moralo zgoditi, saj so tovrstne izkušnje pomembne za pot naprej. Padci in slepe ulice so nujni, da se preizkusimo, razmislimo, ojačamo in takšni nadaljujemo pot v tisti smeri, ki se nam tisti trenutek zdi prava.

Kaj družbi in posameznikom prinaša vaše poslanstvo?

RG Trudim se, da bi vzpostavil čim več zgledov, dobrih rešitev za sedanjost in prihodnost. Trudim se, da bi v ljudeh vzpodbujal občutek do lepega, naravnih materialov, logične arhitekture in podobno, ker smo mnogo tega kot družba izgubili. Veliko je takih, ki se jih to 'prime' in tako skupaj gradimo boljši svet.

Kaj je bistvena poteza ljudi, potem ko gredo 'skozi' vas?

LMM Stabilnost, delavnost, presek z iluzijami. Postavitev na lastne noge. Samozaupanje in moč delovanja in ne čudežnost čakanja.

Kje vidite dobre učinke svojega dela, pri posameznikih in v družbi?

RG Na lokalnem nivoju so na eni strani učinki vidni v zaključenih projektih, na drugi strani pa v postavljenem razvojnem modelu, ki temelji na lokalni krožni ekonomiji. Skozi profesionalno delo pa v Sloveniji nekako tudi skupaj z nekaterim ostalimi strokovnjaki že leta utiramo pot leseni gradnji iz slovenskega lesa. Na tem področju sem pripravil številna predavanja, članke ter sodeloval v številnih intervjujih in okroglih mizah.  Tu sem zagotovo pustil sled in moram reči, da se premika na bolje.

Je sploh kaj, kar vas lahko spravi iz tira, preseneti, vrže iz ravnotežja, da niti najbolj ponotranjeno znanje, utemeljeno na izkušnjah, ne pomaga?

LMM Gotovo, a ne za dolgo. Vsak šok je za nekoga, ki je navajen reševati probleme sam, ne da bi jih preložil na tuja ramena, novo poglavje.

RG Predvsem v zadnjem času sem doživel nekaj razočaranj in padcev, ker projekti, ki smo jih zasnovali, niso stekli tako, kot smo predvideli. Šok je morda večji tudi zato, ker tega nisem bil vajen. Prišel sem do ugotovitve, da se lahko stoodstotno zaneseš samo nase in na nikogar drugega. Samo sam lahko vplivaš nase, kaj, kdaj in kako boš naredil. Sam pa seveda vsega ne moreš narediti in si prisiljen prepustiti aktivnosti tudi drugim. Tu pa si potem naložim preveč odgovornosti, ki bi morala biti porazdeljena. Posledično je takšna bremena težko nositi in se zgodi, da klecneš, da padeš. To se mi je zgodilo pred pol leta in sem se pobral. Grem naprej.

Na fotografiji: Najljubši arhitekturni projekt Ruperta Goleta – revitalizacija in dogradnja Posestva Pule na Dolenjskem. Foto: Črt Jaklič

Se kdaj „izklopite“?

LMM Se, vsak dan delam vaje, zjutraj in zvečer, pišem hvaležnost, stavek. Meditiram. Dobro spim in veliko sanjam. Pogosto letim.

RG Zadnje čase se »izklopim« večkrat kot prej. Čutim, da to potrebujem. Še vedno mi je dobra knjiga, skozi katero se odpirajo nova obzorja, najboljši odklop. Rad rešujem križanke, pogledam dobro komedijo, prisluhnem lepi glasbi s pozitivno vibracijo.

 In druga stran te medalje – kdaj se počutite najbolj v svojem srcu?

LMM Že nekaj let imam konstantno notranje razpoloženje, če za kratek čas izgubim to ravnovesje, pa sem pozorna. Vem, da to pomeni, da nekaj ni dobro ali da nekje delujem brez pravega naboja.

 Kdo na vaši poti je bil in je vreden občudovanja?

RG Eden izmed mojih vzornikov med arhitekti je prof. Boris Podrecca. Človek z izjemno širino, znanjem, ogromnim opusom in neverjetno energijo.

LMM Vsi ljudje, ki so presegli travmo in delujejo iz sebe, ne iz koristi. Pogumni ljudje.

 Se energetskega potenciala lahko priučimo ali ga povečamo?

LMM Lahko, a vprašanje je, če je nekdo pripravljen res presegati sebe. Brez vnovične redefinicije sebe in izkušenj, palet samoprevar in lenob, to ni možno.

RG Veliko energije prinaša pristnost strasti pri delu, ki ga opravljamo. Strast do tistega, kar počnemo, nas lahko z neverjetno energijo žene naprej. Če tega ni, potem zgolj opravljamo neko delo.

V Šentrupertu stoji edinstveni eko muzej na prostem, Dežela kozolcev z 19 različnimi sušilnimi napravami. »Gre za enega izmed najbolj 'norih projektov', ki mi je uspel in ta cilj je bil zelo sladek,« pravi Rupert Gole. V tej inovaciji vsestransko vrednost dediščine kozolcev povezujejo s sodobnimi oblikami turizma. Etnološke, kulinarične, zabavne in kulturne prireditve privabljajo v ta kraj z manj kot 3000 prebivalci na tisoče obiskovalcev. Foto: Franc Pepelnjak

Kaj vas je nedavno najbolj navdušilo?

RG Muzikal Cvetje v jeseni v Deželi kozolcev, ker se je odvijal v čudovitem ambientu avtohtonih slovenskih kozolcev, nekaj dni zatem pa dvojna mavrica nad Šentrupertom, ker še nikoli nisem videl tako veličastne mavrice. V znanosti  me je navdušil fenomen čiščenja vode z nanodelci nič valentnega železa, ker gre za revolucionarno tehnologijo, ki lahko pomaga premagovati težave s pitno vodo v prihodnosti; v tehnologiji pa električni avto BMW i8, čudovit dizajn, ki ga poganja elektrika. Vedno znova pa me navduši moč pozitivnega mišljenja, ker res deluje:)

Pretresa pa me begunska kriza, ker se zavedam, da bodo posledice dolgoročne, tudi ko bo glavna kriza že minila. Knjiga 'Propad civilizacij' je branje, ki bi ga moral po moje vsakdo osvojiti, da bi razumel, kako škodljivi smo lahko ljudje sami sebi.

LMM Moja nova rast je fizično telo, treniranje in tek. Hoja z možem po hribih, kolo in motor. Želim spoznati Slovenijo v detajle. Potovati se mi vse manj ljubi.

Kaj je najbolj odgovoren del vašega poslanstva?

RG Delati iskreno dobro za ljudi, grajeno okolje in naravo.

LMM Narediti tisto, kar je prav, četudi na kratek rok izgubim. Da prinašam napredek in rast v samo-preseganju negativnega ega, con udobja in samoprevar.

Kakšen učitelj ste in ste bili? 

RG Ko sem še predaval na Fakulteti za arhitekturo, sem imel možnost na množico mladih prenašati po eni strani navdušenje nad arhitekturo, po drugi strani pa jim prikazati resnično življenje arhitekta, ki temelji na lastnih izkušnjah. Velikokrat sem jim kazal svoje napake na projektih, jim povedal, zakaj je do njih prišlo in kako smo jih odpravili. Menim, da sem jim s tem dal več, kot bi jim dal s projekcijami nekih idealov v arhitekturi, ker tega preprosto ni. Veliko ljudi, ki so me najeli kot arhitekta, pa sem uspel navdušiti za trajnostno gradnjo v lesu in to me res veseli, saj smo idealna država, ki lahko bistveno bolje izkorišča svoje naravno bogastvo pri gradnji objektov. 

LMM Lepo poslanstvo je biti Učitelj, saj vsak Učitelj močno vpliva na genom in fenotip študentov, in, ne nazadnje, na usodo ljudi. Vsako znanje namreč v sebi nosi močne informacije, in če so te napačno predane, se dela škoda. Odzivi mojih študentov so pogosti in topli. Znanje ima moč. Spoznanje odrešilno vlogo. Še vedno sem predana iskanju odgovorov. Vselej me je zanimalo, zakaj in kako deluje to bivanje tukaj. Študij je dal veliko pojasnil, jasnih in čistih, saj je bistvo znanosti v vrednotni nevtralnosti, ne v samoprevari. Moj duh ima rad kompleksne sisteme, težke mislece. Ko možgani delajo na polno, se telo svetli. Najslabša od vsega je mentalna lenoba, ki ljubi bližnjice.

Non est discipulus super magistrum – ali – If you meet Buda on the road, kill him? Kako se opredeljujete do teh znanih rekov – prvi iz Biblije, drugi iz vzhodne duhovnosti?

RG Prvi govori o relaciji med učiteljem in tistim, ki sprejema znanje tega učitelja v težnji, da postane tako dober kot on. Tisti, ki je res dober, mora nekega dne prerasti svojega učitelja in sam postati še boljši učitelj. Le tako lahko govorimo o rasti. Drugi rek mi ji nekako blizu. Nič naj te ne ustavi na poti k cilju. Nihče naj te ne zmede, bodi skoncentriran in usmerjen k dosegu cilja. Tega se poskušam držati, sicer ne bi bilo za mano toliko realiziranih projektov.

Kakšna sta, ko sta sproščena?

LMM Pravijo, da sem luštno otročja in mila.

RG Igriv in zabaven.

In najbolj presenetljivo spoznanje v karieri?

LMM Da je svet oder, in da ljudje sebi zelo radi lažemo.

RG Da nič ni tako, kot je videti na prvi pogled.

Dr. Lucija Mulej Mlakar je pravkar izdala knjigo z naslovom Heroi; odgovorno duhovni vs. duhovno udobni, in že pripravlja novo: »Zanima me raziskovanje gonov in podzavestnih rušilnih energij pri posameznikih in družbi. Sem odgovorno pozitivna, proaktivna. Ne zaslepljeno pozitivna, kjer je pozitivni odnos samo izgovor za samoljubje in skrajni egoizem: probleme je potrebno zaznati in jih reševati: to je pozitivni odnos. Vse prevečkrat pa ljudje zamižijo, so mentalno in čustveno leni in drugega kot mleka in medu ne želijo gledati na notranjih obzorjih duha. To je res udobno.«

Več o prof. dr. Luciji Mulej Mlakar in Rupertu Goletu tudi na naslovih www.molga.si in www.sentrupert.si. In kje ju lahko srečamo? Najprej v četrtek, 15. oktobra, v Klubu Cankarjevega doma, ko bosta ob 19h vstopila v dveurno dogodivščino, imenovano Žarenje novih energij.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj