Pomembna čajanka z Manco Košir in patrom Karlom Gržanom v torek, 3. aprila

Čajanka z Manco Košir, torek, 3. aprila, ob 18 uri v Konzorciju

Pričevanje gejevskega duhovnika Krzysztofa Charamasa o njegovem uporu proti hinavščini Cerkve v knjigi PRVI KAMEN je vredno razmisleka. Kdo, če ne pater Karel Gržan, bi bil lahko primernejši za premislek? Tudi v svoji uspešnici, knjižici 95 TEZ, posveča nekaj tez Cerkvi in njenemu poslanstvu. Povabljeni v torek, 3. aprila, ob 18. uri v knjigarno Konzorcij, naj se sliši tudi vaš glas!

Odlomka za okus:

Krzysztofa Charamas PRVI KAMEN:

Z njim sem doživljal tisto, kar sem že vedel, čeprav le v teoriji: ne moreš ljubiti drugega, če poprej zdravo in uravnovešeno ne ljubiš samega sebe, če poprej ne sprejmeš samega sebe, če ne poznaš samega sebe. Če sovražiš samega sebe, če lažeš samemu sebi, ne boš nikoli mogel ljubiti drugega. Ni potrebno krščanstvo, da v tem spoznaš ključ človeških odnosov. Če se danes krščanstvo hvali, da uči ta načela ali jih vsaj deli, to v resnici počne le teoretično, ustavljajoč se zgolj pri pobožnih in nepomembnih znamenjih. Toda resnica, ki šteje v življenju, ne izvira iz teorij. Delovanje v Cerkvi je iz mene naredilo popolnega teoretika, ki je moral znati razložiti vse in se odpovedati pravemu življenju.

Ni se bilo lahko osvoboditi zatiralskega ideološkega jarma Cerkve.

Karel Gržan 95 TEZ:

Papež Frančišek govori (sicer za Cerkev, a velja širše), da morajo ustanove služiti »ljudem tam, kjer živijo, kjer trpijo, kjer upajo«. Samo takšna Cerkev je dar za človeštvo. Religiozne in druge ustanove vsekakor ne smejo biti kapitalske družbe, ki se upravičujejo s svojimi »religioznimi« predstavniki. Cerkvi in vsem ustanovam, ki služijo javnosti, je v škodo, če kritično misel, ki nas želi osvoboditi, dojamemo kot žalitev svojih verskih čustev oz. delovanja. Z napačnim načinom delovanja smo lahko sami najbolj žaljivi do svojega poslanstva. Zdravo samoironiziranje nas in ustanove osvobaja za učinkovitejše delovanje.