Tišina je esenca – večerni odmik v globine lastnega bitja

29. 9. 2011
Deli
Tišina je esenca – večerni odmik v globine lastnega bitja

Meditativni zvok & ples & glas tišine, Joga studio Sadhana, Koprska 52, Ljubljana – Vič. Sobota, 8. 10., od 19.00 ‒ 22.00.

Edino in vse, kar imam svetu resničnega dati,
je droben trenutek tišine,
je kaplja, ki je jezero,
je jezero, ki je ocean,
je ocean, ki je brezmejno, je praznina, ki je vse ...

V tej tišini najdeš sebe,
v tej praznini živi resnično življenje,
v tej globoko modrini bivaš – resnični ti.
Vse ostalo so samo podobe , ki pridejo in gredo ...


Notranja tišina je prostor našega resničnega jaza. V hrupu življenja je ta najbolj sveti del nas in celotne eksistence večinoma preslišan. In prav v tem prostoru je slišati največ – šepetanje našega resničnega bitja, resnične notranje narave.

Svet tišine se nam odpre v meditaciji. Od tod lahko črpamo svojo resnično življensko energijo, notranjo vizijo in pot našega udejanja. Prav tako je prostor tišine v nas polje, kjer se začne resnična kreacija. Kdor zna utišati svoj um in se potopiti v ocean energije, dobi dostop do brezmejnosti. Bariere uma, omejitve so tukaj presežene, odpira se nam prostor neskončnih možnosti.

Tudi vesolje se je začelo iz točke niča … in tako je tudi z našo osebno kreacijo …

Tišino bomo ustvarjali s PLESOM TIŠINE, ki je naše naravno gibanje in prikazuje, ozemljuje in manifestira našo resnično naravo …

Tišina je milina in milina je tišina ...

V plesu se izgubita čas in prostor. Zdi se, da en mali gib, poteg roke traja celo večnost. V gibanju se zgodi dimenzija *stillnessa*, točka mirovanja znotraj gibanja. Začetna točka vsake kreacije, sredinska točka vsakega vorteksa energije, začetek vesolja, galaksij ... in to je točka, iz katere se lahko začne naše resnično življenje, v točki tišine, mirovanja, najdemo resnične sebe ... Ko najdemo sebe, najdemo svoje prave koordinate znotraj znanega nam časa in prostora.

Tara s svojim telesom ustvarja ta prostor tišine in mirovanja, ki se po prostoru širi tudi v nas, mehča ograje in ovire, ki nam preprečujejo biti resnični mi, slišati svojo notranjo tišino. Ker šele, ko slišimo svojo tišino, lahko zaslišimo tišino sveta ... In ko vidimo svojo lastno lepoto, vidimo lepoto sveta. V nežnosti njenih gibov boste našli otipljivo prisotnost nevidnega sveta ...

Tara s svojim izjemno senzornim telesom zaznava energije v prostoru in jih spreminja v izčiščen, prazen prostor, v tišino. V prostor, kjer se lahko rodijo nove kreacije.

Glas tišine

“Glas tišine so besede, stavki, ki nastajajo spontano, ko vstopim v območje tišine v meni, ali še bolje, ko se moja posoda izprazni vseh preteklih vsebin in jaz postanem ta vsebina – pravzaprav prazen prostor, pripravljen za nova doživetja. So sporočila mojega notranjega glasu, ki ga slišim, ko sem voljna prisluhniti, ko sem v stanju popolne predaje svojega uma.”
Tara

Dotik zvoka iz tišine

Zvoki prvinskih, naravnih inštrumentov prihajajo iz tišine in se tja tudi vračajo. Emmanuel se nas bo prek zvokov šamanskega bobna, lakotske flaute, planetarnih gongov Zemlje in Venere, tibetanskih in kristalnih pojočih skled, cevastih zvončkov, dežne palice, oceanskega bobna in svojega glasu iz tišine dotaknil in nas popeljal na popotovanje vase, nazaj k sebi, nazaj v tišino. Deležni boste izkušnje tišine samega sebe in ugotovili, da vam pravzaprav ni treba nikamor iti. Da ste že tam oz. tukaj. Ves čas. Le zaradi konstantnega hrupa v glavi in kaosa v okolici se niste slišali, se niste prepoznali. Ko se dotaknemo točke tišine v nas, hrup izgine. Ostane samo naša esenca. Naša prava narava. Naše bistvo. Praz(nič)nost. Tišina. Dobrodošli doma.

TIŠINA JE UŽITEK.
RADOST JE NOTRANJI SMEHLJAJ.
SPROSTITEV JE NOVO ROJSTVO, NARAVNO STANJE NAŠEGA BITJA.
DOTIK JE PRENOS LJUBEZNI OD BITJA K BITJU.
ESENCA BITJA JE NAŠA RESNIČNA NARAVA. JE ŽIVLJENJE SAMO.
ZLITJE JE PREDAJA, SPREJEMANJE IN LJUBEZEN.
MEHKOBA SI TI.
LJUBEZEN JE …
… ESENCA ŽIVLJENJA

Prispevek 12 evrov

Prijave in informacije na: dijana.tara.sever@gmail.com

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez