Če je bila brezciljnost in prostodušnost med mladimi še pred desetletjem doma predvsem na Zahodu, nas je plima nihilizma v zadnjih letih zalila tudi na Slovenskem. Ali je ta sindrom resnično značilen samo za mlade ali pa se v času, ko smo iz obdobja zadovoljevanja osnovnih potreb prestopili v čas iskanja sreče kot vrhovne vrednote, z izgubo osmišljenosti lastnih življenj spopadamo vsi?
To bo le izhodišče našega novega srečanja z Umbertom Galimbertijem, priljubljenim, a neizprosnim analitikom časa, v katerem Evropejci požiramo sami sebe, ker se nismo pripravljeni odreči ničemur.
Kakšen je odnos med spreminjajočo se osebno moralo in zapovedmi etosa? In ali je krščanstvo, ki je dalo vsebino in obliko zahodnemu svetu, čeprav gre po Galimbertiju za »religijo izpraznjenih nebes«, res postalo le servis za mnenjske sodbe o intimnih odločitvah posameznika?
Ugledni italijanski mislec, filozof in psiholog bo nedvomno tudi tokrat razbil prenekateri »mit našega časa«.
Univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije Umberto Galimberti, nekdanji predstojnik oddelka beneške univerze in redni član Mednarodnega združenja analitičnih psihologov, sodi med najpomembnejše italijanske filozofe. Obe njegovi v slovenščino prevedeni deli, Grozljivi gost: nihilizem in mladi ter Miti našega časa, sta bili že večkrat ponatisnjeni. S Slovenijo, ki jo redno obiskuje, ga povezujejo tudi osebne vezi.
Umberto Galimberti se je rodil v Monzi leta 1942. Študiral je filozofijo, antropologijo in psihologijo, najprej v Italiji in nato v Nemčiji. Je avtor številnih izvirnih znanstvenih in poljudnoznanstvenih del, prevodov in strokovnih objav v raznih italijanskih medijih. Njegova dela so bila prevedena v več jezikov; knjigi, Grozljivi gost: nihilizem in mladiter Miti našega časa, tudi v slovenščino.
Umberto Galimberti je eden najvidnejših predstavnikov filozofske šole, ki se je precej neenotno razvila v drugi polovici 20. stoletja, tako da pravzaprav nima nekega enotnega imena. Gre za miselni tok, ki se tesno navezuje na psihologijo, delno tudi na antropologijo in religiologijo. Za ta tok je značilna filozofska obravnava tem, ki jih ponuja analitična psihologija s C. G. Jungom, antična filozofija (predvsem Platon) in tiste smeri antropologije in religiologije, ki se ukvarjajo z arhaičnimi religijami in miti.
Filozofija Umberta Galimbertija temelji na predpostavki, da filozof ne živi v trdnjavi znanja, racionalnosti in logike, ampak sredi življenja neke skupnosti, človek med ljudmi, kateremu znanje, racionalnost in logika ne onemogočajo, ampak šele dovoljujejo, da se sooča z realnostjo svojega časa.
Galimberti razmišlja o izzivih sodobne družbe, pri čemer uporablja temu primerne metode analize in sinteze, vendar pa ne zavrača antičnih in celo arhaičnih oblik modrosti. Njegov človek je celota, ne le seštevek organov ali kontrapozicija duha in telesa. Temu človeku razpira filozof, ki ni več le akademik, ampak tudi in predvsem učitelj, pomočnik ali vodnik, nove perspektive: sakralnost telesa, cikličnost časa, življenjskost simbolov.
Umberto Galimberti zna nagovoriti sodobnega človeka, ki so se mu miti strnili v pojme ali parole. V svojem delu Miti našega časa obravnava pojave sodobne družbe, ki so izgubili vsakršno razsežnost arhaične pripovedi in s tem postali samoumevni, dogmatski – aksiomi 21. stoletja. Tehnika, rast, napredek, mediji, lepota, moda, mladost, psihoterapija, varnost: to so teme, ki jih človek vsrkava po principu samoumevnosti, brez razmisleka, brez interpretacije, brez posredniške vloge, ki so jo nekoč imele mitološke pripovedi.
Med temami, ki jih je obravnaval Galimberti, lahko prav gotovo izpostavimo njegovo razmišljanje o nihilizmu in mladih. Njegova knjiga o »grozljivem gostu« je dosegla tudi tiste bralce – na primer starše, učitelje, socialne in pedagoške delavce ter nazadnje dijake – ki se običajno ne spuščajo v analizo nietzschejanske kritike. Nihilizem, ki ga bralcu predstavlja Galimberti, je razumljiv, dosegljiv in s tem še veliko bolj grozeč. Ni literarni konstrukt, ni filozofska smer; je nekaj otipljivega, masovnega, nekaj, kar celi generacij zamegljuje pogled v prihodnost.
Vabljeni v petek, 29. maja, ob 19. uri v CD, kjer se bo Janko Petrovec pogovarjal z dr. UMBERTOM GALIMBERTIJEM
Dogodek bo potekal v sodelovanju z založbo Modrijan in Italijanskim inštitutom za kulturo
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj