... Videl sem najhujše in najboljše v človeštvu. Nič več me ne preseneti. Ko sem šel skozi te izkušnje, sem začel sestavljati seznam, ki ni bil napisan v nobeni knjigi, le vpisan v mojo dušo.
Ta osebni seznam sem poimenoval Osnovna načela popotnega mistika islama. Zame so tako univerzalna, zanesljiva in nespremenljiva kakor zakoni narave. Skupaj sestavljajo Štirideset pravil ljubezni, ki jih je mogoče doseči skozi ljubezen in samo ljubezen. (Šams iz Tabriza)
1.
Kako vidimo boga, je neposreden odsev tega, kako vidimo sebe. Če nam bog v misli prikliče predvsem strah in obtoževanje, pomeni, da se je v nas nabralo preveč strahu in obtoževanja. Če vidimo boga kot polnega ljubezni in sočutja, smo takšni tudi sami.
2.
Pot do resnice je delo srca, in ne glave. Naj bo srce osnovni vodič, ne tvoj razum. Poznavanje sebe te bo peljalo k poznavanju Boga.
3.
Vsak bralec razume prevzvišeni Koran na drugi ravni, v skladu z globino svojega razumevanja. Ravni vpogleda so štiri. Prva raven je zunanji pomen; tisti, s katerim je zadovoljna večina ljudi. Naslednji je Batin - notranji pomen. Tretji je notranji notranjega. In četrta raven je tako globoka, da je ni mogoče ubesediti in mora zato ostati neopisana.
4.
Lahko proučuješ Boga skozi vse in vsakogar v vesolju, kajti bog ni omejen na mošejo, sinagogo ali cerkev. A če moraš še vedno vedeti, kje natanko je njegovo domovanje, obstaja samo en kraj, kjer ga lahko iščeš: srce iskrenega ljubimca.
5.
Intelekt in ljubezen sta sestavljena iz različnih snovi. Um ljudi zavozla in ničesar ne tvega, ljubezen pa razveže vse vozle in tvega vse. Um je vedno previden in pravi: 'Pazi se prevelike ekstaze,' ljubezen pa pravi: 'Oh, nič zato! Kar skoči!' Um se ne zlomi zlahka, ljubezen pa iz sebe brez težav naredi ruševino. A med ruševinami se skrivajo zakladi. Zlomljeno srce skriva zaklade.
6.
Večina težav na svetu izhaja iz jezikovnih napak in preprostih nerazumevanj. Nikoli ne jemljite besed dobesedno. Ko stopite na območje ljubezni, postane jezik, kakršnega poznamo, nepotreben. Tisto, česar ni mogoče ubesediti, lahko dojamemo le v tišini.
7.
Osamljenost in samota sta dve različni stvari. Ko si osamljen, se je lahko zavajati, da si na pravi poti. Samota je boljša za nas, saj pomeni, da smo sami, ne da bi bili osamljeni. A na koncu je bolje najti nekoga, osebo, ki bo tvoje zrcalo. Zapomni si, samo v srcu drugega človeka lahko resnično vidiš sebe in božjo navzočnost v sebi.
8.
Kar koli se zgodi v tvojem življenju, ne glede na to, kako zaskrbljujoče so lahko videti stvari, se nikar ne predaj obupu. Tudi ko vsa vrata ostanejo zaprta, bo bog odprl novo pot samo zate. Bodi hvaležen! Lahko je biti hvaležen, kadar je vse v redu. Sufi pa je hvaležen ne samo za to, kar je dobil, ampak tudi za vse tisto, kar so mu odrekli.
9.
Potrpežljivost ne pomeni nedejavnega čakanja. Pomeni, da gledamo dovolj daleč naprej, da zaupamo končnemu izidu procesa. Kaj pomeni potrpežljivost? Pomeni, da gledamo trn in vidimo vrtnico, da gledamo noč in vidimo zoro. Nepotrpežljivost pomeni, da smo kratkovidni in ne vidimo izida. Božji prijatelji nikoli ne izgubijo potrpljenja, kajti vedno, da lunin krajec potrebuje čas, da se spremeni v polno luno.
10.
Vzhod, zahod, jug ali sever, razlika je le majhna. Vseeno, katera je tvoja smer, prepričaj se le, da je vsako potovanje tudi potovanje znotraj. Če potuješ znotraj, boš prepotoval širni svet in še več.
11.
Babica ve, da se takrat, ko ni bolečine, ne more odpreti pot za otroka in mati ne more roditi. Prav tako je za rojstvo novega Sebe potreben napor. Prav tako kakor mora iti glina skozi hudo vročino, da postane močna, lahko Ljubezen postane popolna zgolj v bolečini.
12.
Iskanje Ljubezni nas spremeni. Ni iskalca med tistimi, ki iščejo Ljubezen, ki ne bi dozorel na poti. V trenutku, ko začneš iskati Ljubezen, se začneš spremijati znotraj in na zunaj.
13.
Več je lažnih gurujev in lažnih učiteljev na svetu, kakor je zvezd v vidnem vesolju. Ne zamenjuj ljudi, ki so obsedeni sami s seboj in jih žene sla po moči, z resničnimi mentorji. Resnični duhovni vodja tvoje pozornosti ne bo usmerjal nase in od tebe ne bo terjal popolne poslušnosti ali skrajnega občudovanja, pač pa ti bo pomagal ceniti in spoštovati tvoj notranji jaz. Resnični mentorji so prosojni kakor steklo. Dovolijo, da skoznje teče božja luč.
14.
Poskušaj se ne upirati spremembam, ki ti pridejo na pot. Raje pusti življenje, da živi skozte. In ne skrbi, da se ti življenje postavlja na glavo. Kako pa veš, da je tista stran, ki si je vajen zdaj, boljša od tiste, ki prihaja?
15.
Bog ima polne roke dela z izpopolnitvijo svojega stvarjenja, navzven in navznoter. Vsako človeško bitje se počasi, a neizpodbitno, približuje popolnosti. Vsi smo nedokončana umetniška dela.
16.
Lahko je ljubiti popolnega boga, brezmadežnega in nezmotljivega, kakršen je. Precej težje pa je ljubiti soljudi z vsemi njihovimi napakami in pomanjkljivostmi. Zapomnite si, samo tisto lahko poznamo, kar zmoremo ljubiti. Brez ljubezni ni modrosti. Če se ne naučimo ljubiti božjih stvaritev, ne moremo ne resnično ljubiti ne resnično poznati boga.
17.
Prava umazanijan je tista znotraj. Ostalo se preprosto umije. Samo ena vrsta umazanije je, ki je ni mogoče sprati s čisto vodo, in to je madež sovraštva in svetohlinstva, ki okuži dušo. Telo lahko očistiš skozi vzdržnost in post, samo ljubezen pa lahko očisti srce.
18.
Celotno vesolje je vsebovano v enem samem človeškem bitju - tebi. Vse, kar vidiš okoli sebe, vključno s stvarmi, ki jih morda ne maraš, in celo ljudmi, ki jih preziraš ali sovražiš, je prisotno v tebi v različnih stopnjah. Zato tudi Šejtana ne išči zunaj sebe. Hudič ni izjemna sila, ki napade od zunaj. Je navadni notranji glas. Če se v celoti spoznaš, se iskreno in odločno soočiš s svojo temno in svetlo stranjo, boš dosegel najvišjo obliko zavesti. Ko se človek zares pozna, pozna boga.
19.
Če bi rad spremenhil to, kako se drugi vedejo do tebe, moraš najprej spremeniti to, kako se do sebe vedeš sam. Če se ne naučiš ljubiti samega sebe, popolnoma in iskreno, ni nobene možnosti, da boš ljubljen. Ko enkrat dosežeš to stopnjo, bodi hvaležen za vsak trn, ki ga drugi morda vržejo vate. To je znak, da te bodo kmalu zasuli z vrtnicami.
20.
Ne skrbi, kam te bo peljala pot. Raje se osredotoči na prvi korak. To je najtežji del in za tega si odgovoren. Ko enkrat narediš korak, pusti, da se vse zgodi po naravni poti, in drugo bo sledilo. Ne plavaj s tokom. Bodi tok.
21.
Vsi smo ustvarjeni po njegovi podobi, in vendar je bil vsak ustvarjen, da bo različen in edinstven. Niti dva človeka nista enaka. Niti dve srci ne utripata v istem ritmu. Če bi bog hotel, da smo vsi enaki, bi nas take ustvaril. Zato je nespoštovanje razlik in vsiljevanje svojih misli drugim enako kakor nespoštovanje svetega božjega načrta.
22.
Ko gre resnični ljubitelj boga v gostilno, gostilna postane njegova molilnica, ko pa gre v to isto sobo pivec, postane gostilna. V vsem, kar počnemo, naredijo razliko naša srca, ne naš zunanji videz. Sufiji ne sodijo drugih ljudi po tem, kakšni so videti. Ko sufi strmi v nekoga, ima obe očesi zaprti in odpre tretje oko - tisto oko, ki vidi notranje cesarstvo.
23.
Življenje je začasno posojilo in ta svet ni nič drugega kakor skiciran posnetek Stvarnosti. Samo otroci bi imeli igračo za pravo stvar. In vendar se ljudje ali zaljubijo v igračo ali pa jo brez spoštovanja polomijo in odvržejo. V tem življenju se ogibaj vseh skrajnosti, saj ti bodo uničile notranje ravnovesje. Sufiji ne gredo v skrajnosti. Sufi vedno ostane blag in zmeren.
24.
Človek ima edinstveno mesto med božjimi stvaritvami. » Vanj sem vdihnil svojega duha,« je rekel bog. Vsak od nas brez izjeme je ustvarjen, da bo božji namestnik na zemlji. Vprašajte se, kako pogosto se obnašate kakor namestnik, če sploh kdaj? Zapomnite si, vsak od nas je dolžan odkriti božji duh v sebi in živeti v skladu z njim.
25.
Pekel je tukaj in zdaj. Nebesa prav tako. Ne skrbite več o peklu ali sanjajte o nebesih, saj sta oba navzoča v vas prav ta trenutek. Vsakič ko se zaljubimo, se vzpnemo v nebesa. Vsakič, ko sovražimo, zavidamo ali se s kom prepiramo, pademo naravnost v peklenski ogenj.
26.
Vesolje je eno bitje. Vse in vsakdo je povezan skozi nevidno mrežo zgodb. Če se zavedamo ali ne, vsi smo del tihega pogovora. Ne škoduj. Vadi sočutje. In ne opravljaj za nikogaršnjim hrbtom – tudi nedolžne opazke ne daj! Besede, ki pridejo iz naših ust, ne izginejo, ampak so za vedno shranjene v neskončnem prostoru in bodo prišle, ko bo treba, k nam nazaj. Bolečina enega nas vse prizadene. Veselje enega človeka vsem nariše nasmeh na ustnice.
27.
Ta svet je kakor zasnežena gora, ki odbija tvoj glas. Kar koli rečeš, dobro ali slabo, se bo nekako vrnilo k tebi. Če torej kdo o tebi misli slabe misli, bodo slabe besede o njem stvari samo še poslabšale. Ti boš ujet v hudičev krog zlobne energije. Namesto tega štirideset dni in noči govori in misli o tem človeku lepe stvari. Na koncu štiridesetih dni bo vse drugače, ker boš ti navznoter drugačen.
28.
Preteklost je interpretacija. Prihodnost je iluzija. Svet se ne giblje skozi čas, kakor da je ta ravna črta, od preteklosti v prihodnost. Namesto tega se čas premika skozi nas in v nas, v neskončnih spiralah. Večnost ne pomeni neskončnega časa, ampak preprosto brezčasnost. Če bi rad izkusil večno razsvetljenje, preženi preteklost in prihodnost iz misli in ostani v sedanjem trenutku.
29.
Usoda ne pomeni, da je bilo tvoje življenje strogo določeno vnaprej. Zato je to, da prepuščaš vse usodi in ne prispevaš dejavno h glasbi vesolja, znak čiste nevednosti. Glasba vesolja objema vse in je komponirana na štirideset različnih ravneh.Tvoja usoda je raven, na kateri boš igral svojo melodijo. Morda ne boš spremenil svojega inštrumenta, ampak kako dobro boš igral, je zagotovo v tvojih rokah.
30.
Resnični sufi je tak, da celo takrat, ko je po krivem obtožen, napaden in z vseh strani obsojan, vse to potrpežljivo prenaša, ne izreče niti ene slabe besede o nobenem od svojih kritikov. Sufi nikoli ne pripisuje krivde. Kako naj bodo nasprotniki ali rivali ali celo »drugi«, če pa sloh ni »jaza«? Kako naj bo kdo, ki bi ga krivili, če pa obstaja samo Eden?
31.
Če hočeš okrepiti svojo vero, se moraš znotraj zmehčati. Da bi bila tvoja vera trdna skala, mora biti tvoje srce mehko kakor pero. Skozi bolezen, nesrečo, izgubo ali boj, tako ali drugače smo vsi soočeni z dogodki, ki nas učijo, kako postati manj sebični in obsojajoči, pa bolj sočutni in velikodušni. Vendar se nekateri od nas naučimo lekcijo in postanemo blažji, drugi pa postanejo še ostrejši, kakor so bili prej. Edini način, da se približamo Resnici, je, da razširimo srca, tako da bodo zaobjela vse človeštvo in bo v njih še vedno prostor za več Ljubezni.
32.
Nič ne sme stati med teboj in bogom. Ne imami, ne duhovniki, rabini ali kateri koli drugi čuvarji moralnega ali verskega vodstva. Ne duhovni učitelji, celo tvoja vera ne. Verjemi v svoje vrednote in pravila, vendar nikoli ne pusti, da bi gospodarila nad drugimi. Če dragim kar naprej lomiš srca, ni nobena verska dolžnost, ki jo opravljaš, vredna nič. Ogibaj se malikov, kajti zameglili ti bodo pogled. Naj bo tvoj vodja bog in samo bog. Nauči se Resnic, prijatelj, vendar pazi, da iz svojih resnic ne boš naredil fetiša.
33.
Medtem ko se vsi na tem svetu ženejo, da bi nekam prišli in postali nekdo, samo da bi lahko vse pustili za seboj ob smrti, je tvoj cilj vrhovna faza ničnosti. Živi to življenje tako lahko in prazno kakor številka nič. Nič drugačni nismo od lonca. Ne držijo nas pokonci okraski zunaj, ampak praznina znotraj. Tako pač je; naprej nas ne poganja tisto, kar si prizadevamo doseči, ampak zavest o ničnosti.
34.
Predaja ne pomeni, da si šibak in nedejaven, ne vodi ne v fatalizem ne v predajo. Nasprotno. Tisti, ki se predajo božanskemu bistvu življenja, bodo živeli v nemoteni mirnosti in miru, celo če bo šel ves svet skozi pretres za pretresom.
35.
Na tem svetu nas ne pelje naprej tisto, kar si je podobno ali običajno, ampak odkrita nasprotja. In vsa nasprotja v vesolju so navzoča v vsakem od nas. Zato se mora vernik srečati z nevernikom, ki prebiva v njem. In nevernik mora spoznati molčečega vernika v sebi. Dokler posameznik ne doseže stopnje Insan-i Kamil, popolnega človeškega bitja, je vera postopen proces – tak, ki zahteva navidezno nasprotje: nevero.
36.
Ta svet je postavljen po načelu vzajemnosti. Niti kapljica praznine ali luska sovraštva ne ostaneta nepovrnjeni. Ne boj se zarot, prevar in zvijač drugih ljudi. Če kdo nastavlja past, je to bog. On je največji spletkar. Niti list se ne premakne, ne da bi bog vedel za to. Preprosto in popolnoma verjemi v to. Kar koli bog naredi, naredi lepo.
37.
Bog je sistematičen urar. Tako natančen je njegov red, de vse na zemlji zgodi ob svojem času. Niti minuto prepozno niti minuto prezgodaj. In za vsakogar, brez izjeme, ura deluje točno. Za vsakogar je čas za ljubezen in čas za smrt.
38.
Nikoli ni prepozno, da se vprašaš: 'Ali sem pripravljen spremeniti življenje, ki ga živim? Sem se pripravljen spremeniti od znotraj?' Če je en sam dan v tvojem življenju enak prejšnjemu, je to škoda. V vsakem trenutku in z vsakim novim vdihom bi moral biti človek nov, in znova nov. Samo en način je, da se rodimo v novo življenje: da umremo pred smrtjo.
39.
Deli se spreminjajo, celota pa je vedno ista. Za vsakega tatu, ki odide s tega sveta, se rodi nov. In vsakega dobrega človeka, ki odide, nadomesti nov. Ne samo da tako nič ne ostane isto, ampak se tudi nič nikoli zares ne spremeni. Za vsakega sufija, ki umre, se nekje rodi nov.
40.
Življenje brez ljubezni je brez smisla. Ne sprašuj se, kakšne vrste ljubezen moraš iskati, duhovno ali materialno, božjo ali posvetno, vzhodno ali zahodno – razlike peljejo zgolj k še večjim razlikam. Ljubezen nima nalepk, nima razlag. Je, kar je, čista in preprosta. Ljubezen je voda življenja. In ljubljeni je ogenj duše. Vesolje se vrti drugače, kadar ogenj ljubi vodo.
Iz knjige Elif Shafak:
Štirideset pravil ljubezni, Založba Sanje
- Preberite si še: Haruki Murakami: "Pravijo, da je vse mogoče, ko pride do ljubezni."