Kaj je namen življenja na Zemlji?

4. 11. 2014
Deli
Kaj je namen življenja na Zemlji?

"Cilj življenja je postati eno s samim seboj in tako prispevati svoj delček k popolnosti vesolja," pravi v Sensinem intervjuju duhovni učitelj Sandi Dolinar.

Sandi, kakšen bo novi svet, svet prihodnosti? Katere globalne spremembe napovedujete?

Vsakdo si ustvarja svoj svet. Svet tistega, ki je poln strahov in dvomov, je njegov odsev. Kdor je poln ljubezni, povsod vidi samo dobro. Globalno gledano nas v prihodnosti čaka svet brez nasilja, brez sovraštva, jeze, podtikanj ... Vendar šele takrat, ko se bomo vsi spremenili. Lahko čakamo, da se bodo spremenili drugi, a se ne bodo. Lahko čakamo, da se spremeni svet, a se ne bo. Lahko čakamo karkoli, a tega ne bo, dokler se mi sami ne bomo začeli spreminjati. In kolikor se spremeni en posameznik, toliko se spremeni svet. Globalnih sprememb ne bo, dokler ne bomo uvideli svojih zmot in ustvarili kolektivne zavesti, ki nas bo popeljala iz trenutne situacije. Moramo stopiti skupaj, sodelovati, najti skupni jezik in v še tako težkih situacijah najti skupne cilje in pot, ki nas bo osvobajala vseh bremen preteklosti in vseh pritiskov, ki jih ustvarjamo v sebi.

Kako pomembna je meditacija v življenju sodobnega človeka?

Sodobni ljudje velikokrat izgubimo stik s samim seboj. Postajamo nekdo drug, nočemo biti to, kar smo. Na zunaj se trudimo biti boljši, kot smo v resnici, predvsem zaradi idealov, nesprejemanja družbe ... Marsikdo misli, da ga nihče ne bo imel rad, če bo takšen, kot je, ali da ga drugi ne bodo sprejemali. Tako postajamo tisto, kar nismo, kar mislimo, da bo všeč drugim. In ne živimo več svojega življenja, temveč življenje nekoga drugega. Tako postajamo vedno bolj nezadovoljni, stres se povečuje, zunanja samo podoba se intenzivno odmika od notranje.

Prihajajo bolezni in težave, ki nas želijo osvoboditi napačnega pristopa, a večinoma ne dojamemo njihovega bistva in se ne spreminjamo. Meditacija je odlična tehnika, ki nam pomaga, da spet vzpostavimo stik s seboj. Da spet postanemo to, kar smo. Z meditacijo se naučimo umirjati um in telo. Počasi se začnemo razbremenjevati vsega balasta, ki smo ga nakopičili v sebi. Ko se znamo umiriti v sebi, pride nadgradnja, ki vključuje še duhovno pomoč. Duhovna pomoč nam seveda ne da čudežne paličice, s katero bomo spreminjali svet, temveč nam da moč in pogum, da uredimo svoje življenje in si ustvarimo trdne temelje svoje prihodnosti.

Kaj je pravzaprav namen življenja na Zemlji?

Cilj življenja je postati eno s samim seboj in tako prispevati svoj delček k popolnosti vesolja. Namen je seveda veliko bolj globalen, kot si lahko zamišljamo. Na začetku se šolamo skozi nasprotja, pozneje ne potrebujemo nasprotij, da se prepoznamo kot to, kar smo. Prav osveščanje svoje volje in prepoznavanje enosti, celovitosti življenja je pot, po kateri hodimo k svoji popolnosti.

Šolamo se skozi partnerske odnose, se učimo, zavedno ali nezavedno sprejemamo delčke popolnosti, ki jih trenutno potrebujemo za pot naprej. Če je nekdo poln ega in izgubi stik s seboj, nujno potrebuje partnerja, ki ga postavi na realna tla. Če je nekdo v nasprotju z resnico, dobi partnerja, ki mu je resnica osnovni namen življenja. In tako se zavedno in nezavedno spreminjamo, dobivamo, kar potrebujemo za pot do svoje popolnosti. To so šolanja skozi komplementarne duše. Ko dosežemo svojo popolnost, si istočasno postavimo trdne notranje temelje in pride čas za trajno zvezo s sorodno dušo. Tako življenje dobiva smisel in lepoto.

Lepota življenja je izkazovanje čustev, saj ko nekoga spustimo v svoje srce, nismo nikdar več sami. Ko pa ustvarimo fizično popolnost, pride čas za nadgradnjo, za višje cilje našega življenja. To nadgradnjo predstavlja naša duhovna pot, ki da življenju povsem novi smisel, nove cilje in nove poti. Namen življenja na Zemlji je, da spet postanemo to, kar smo nekoč že bili, ljubezen, mir in popolnost.

Kaj vse potrebujemo za duhovno rast?

Ne potrebujemo ničesar, razen samega sebe. Delo na sebi ponazarja vsakodnevno spreminjanje, skladno z našimi notranjimi usmeritvami. Govorica naše duše so naši občutki. Vendar jih večinoma ne zaznavamo, ker smo polni dvomov, strahov, vzorcev, napetosti .... In se ne poslušamo. Ko očistimo svoje srce vsega sovraštva in vsega, kar nas zadržuje v preteklosti, se lahko počasi začnemo usmerjati v ta trenutek sedanjosti, ki obstaja kot potovanje naše zavesti skozi večdimenzionalni prostor ter nam daje moč in pogum za urejanje življenja.

Živeti v preteklosti je težko breme. Da smo se osvobodili zamer, bomo spoznali po tem, da več ne razmišljamo o osebah, do katerih smo gojili zamere. Svobodni postanemo, ko ničesar ne potrebujemo, da smo lahko srečni. Sreča pa je notranje in zunanje stanje, ki je potrebno, da smo ustvarjalni, zadovoljni in motivirani za delo na sebi, samosprejemanje ... Drugih ne moremo spreminjati, spreminjamo lahko le sebe. Ko pa se mi spremenimo, postanemo drugačni do drugih in tako se tudi drugi postopoma spremenijo v odnosu do nas. Če se ne, se moramo mi še bolj spremeniti ...

Kaj je največja skrivnost življenja?

Največja skrivnost življenja je življenje samo. Ko ugibamo, zakaj sploh živimo, kako je nastalo življenje in vse, kar je povezano z njim. Življenje je ljubezen in vse, kar je ljubezen, se prepozna kot popolnost, ko jo prepoznamo v sebi. Vsi smo eno in le ločenost od nas samih nas loči od celote. V članku Nove skrivnosti življenja (preberete ga lahko na www.sensa.) si sem opisal delovanje vzporednih dimenzij, časa, prostora in podobna nova spoznanja za tiste, ki jih zanima tehnični pristop do popolnosti vesolja in življenja v njem.

Osebni pristop pa potrebuje ljubezen do samega sebe, samosprejemanje, notranji mir. Kar dajemo, to sprejemamo. Nekateri nič ne dobivajo, ker ničesar ne dajo. Najprej moramo dati, saj se svet spreminja z dobrimi dejanji. Danes naredimo eno dobro dejanje, pa jutri eno ... To prinaša notranje zadovoljstvo, saj je radost življenja deljenje stvari in ko jih delimo z drugimi, tudi za nas dobijo pravi smisel. Seveda moramo najprej sami urediti svoje življenje in na tistem področju, kjer imamo red, tako v svoji glavi kot v svojem srcu, lahko pomagamo tudi drugim s svojim vzorom ali z dejanji, saj nam drugi sledijo šele takrat, ko smo eno s samim seboj in živimo, kar učimo.

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez