Človek je Raj zapustil skozi vrata seksa

17. 3. 2015
Deli
Med spolnim odnosom se med partnerjema prenese njuna DNK. (foto: Profimedia)
Profimedia

Marsikomu ne gre v glavo, zakaj so – kot pravi religija – vsi ljudje obremenjeni z izvirnim grehom, ko pa sta napako zagrešila le prva predstavnika človeške vrste. Brez razumevanja, kaj izvirni greh dejansko je, nam ne pride na misel, da isto napako – izgubljanje semena in spolne energije, prakticiranje pomanjkljive spolnosti – ob vsakem orgazmu ponavlja vsak od nas.

Ta napaka je povzročila zdrs človeštva v temo sebičnosti, a tega se z današnjo ravnjo razumevanja stvarstva ne zavedamo.

Kot omenjeno je do odklona od naravne spolnosti pri človeku prišlo kmalu zatem, ko je človek postal spolno bitje, v času Lemurije. V tretji zemeljski rasi je razmnoževanje začelo potekati s spolno združitvijo moškega in ženske. Pri spolnem odnosu orgazma in spolnega užitka ni bilo.

Lemurijski človek, Adam-Kadmon, je svet zaznaval drugače kot mi. Materialni svet je bil takrat še v fazi zgoščanja in strjevanja, vse forme so bile še napol tekoče in spremenljive. Meja med človekovo zunanjostjo in notranjostjo je bila še nejasna; človek se je čutil kot del duhovnega sveta, opažal je tudi višje duhovne ravni narave in vesolja. Zrak je bil mnogo bolj barvit, obrisi predmetov niso bili ostri. Avre bitij so močno presegale fizično telo, bogovi, h katerim so se Lemurijci obračali, pa so bili vidni njihovim očem. Samozavedanje, osebna identiteta lemurijskega človeka je bila slabo izražena. Danes svet in samega sebe zaznavamo bistveno drugače, naš pogled v duhovne sfere pa je skoraj v celoti zastrt.

S spolno opredelitvijo udejanjena je polarnost pomenila napredek, prinesla pa je tudi kopico nevšečnosti: manjšo avtonomnost in večjo nebogljenost fizičnih teles, občutek mraza, teže, utrujenosti ... Gnostiki pravijo, da so se številne duše začele upirati in zavračati življenje v fizičnih telesih. V takšnih pogojih je bilo treba povečati privlačnost bivanja v človeškem telesu. Človek je dobil orgazem in spolni užitek, kar je prineslo številne posledice.

Zaploditev otroka je bila od vsega začetka dejanje svetosti človeka, spolni odnos pa se je kot posvečen obred izvajal v posebnih templjih. Nikomur ni prišlo na misel, da bi občeval izven templja, na nesvetem mestu. Moški in ženska sta se združila ob sodelovanju posebnega svečenika. Ob spolni združitvi so na delu posebne duhovne sile, saj se lahko zgodi pomemben kozmični dogodek – utelešenje duše. Oploditev je potekala brez izliva semena; duhovne sile so poskrbele, da se je ena sama semenčica skozi telesne sokove prebila do jajčeca ženske in ga oplodila. Spočetje, do katerega pride brez prelitja semena in izgube spolne energije, se imenuje brezmadežno spočetje.

Toda prišlo je do dogodka, ki je usodno zaznamoval človeštvo. Zanj je poskrbel padli angel, nekoč velik in spoštovan svečenik, ki je postal genij zla. Ljudi je navdušil za spremembo spolne prakse. Zapeljani so začeli verjeti, da lahko spolno opravilo povsem ustrezno opravljajo tudi brez pomoči in izven templjev, v svoj užitek. Svetost tega dogodka je vse bolj bledela in nazadnje popolnoma ugasnila. Ko so se zapeljani ljudje spet pojavili pred svetišči, so bili odslovljeni z besedami: "Odidite, nedostojni!"

Lemurijski človek je s tem krenil na pot duhovnega nazadovanja, na kateri so začele ugašati njegove duhovne sposobnosti in prirojene moči, obenem pa se je krepila njegova individualnost, njegov ego. Na videz nepomemben odklon od naravne spolnosti je povzročil daljnosežnejše posledice, ki se vse očitneje kažejo.

Kaj se je v resnici zgodilo?

Zoran Železnikar, www.prisluhni.si

Celoten članek vam je na voljo v februarski številki revije Sensa