"Izkušnje so me naučile, da je mir, notranji mir, glavna poteza pristne sreče. S tem ne mislim kakšnega občutka odmaknjenosti. Prav tako ne govorim o odsotnosti občutkov. Nasprotno, mir, ki ga želim opisati, izvira iz zanimanja za druge in vključuje veliko mero tenkočutnosti in sočutja." (Dalajlama)
Mir se začne v našem umu in v našem srcu. Njegova osnova je negovanje pozitivnih čustev, kot so ljubezen, spoštovanje in strpnost.
Živeti bi morali kot bratje in sestre, svetu pa bi morali vladati ljubezen, sočutje in mir. Mir v umu in srcu posameznika vpliva na mir in srečo naše družine, soseske, mesta, države, sveta. Če skrbimo za dobro drugih, v našem življenju ni prostora za prevare, laži, izsiljevanje, izkoriščanje, uničevanje.
Pozitivna čustva nas namreč zbližujejo in nas delajo samozavestne, medtem ko nas negativna čustva oddaljujejo od drugih. Zato je pozitivna čustva treba gojiti zavestno.
Začeti moramo pri sebi, najprej razumeti in potem delovati – pomesti pred svojim pragom, tako bo vsak od nas prispeval k ustvarjanju nebes na Zemlji, kar bi moral biti cilj vseh nas.
Večino težav, s katerimi se danes sooča svet, smo ustvarili sami, zato jih lahko tudi sam rešimo. Za to smo odgovorni vsi kot posamezniki. Religijski voditelji lahko molijo k bogu, a to ne bo pomagalo. Zgraditi moramo mir v sebi, mir v družini in iz tega mir v skupnosti.
To so misli, ki jih je ves čas poudarja Dalajlama, eden največjih moralnih avtoritet današnjega časa, ki že od leta 1959 živi v izgnanstvu v Indiji. Dalajlama navdihuje s svojim zgledom radostnega bivanja, z iskrivo duhovitostjo, izžarevanjem notranjega miru in s svojim neizmernim prizadevanjem po vzpostavitvi moralnih in etičnih temeljev v družbi.
Vzgajati duševni mir
Tako kot fizično telo potrebuje našo pozornost in skrb, da je zdravo in nam služi, tako naš um potrebuje pozitivna čustva, da je miren, srečen, zdrav.
"Sreča ni nič drugega kot stanje umirjenega uma," odgovarja Dalajlama na vprašanje kako ohraniti duševni mir?.
Skrbeti moramo ne samo za naše materialno blagostanje, temveč tudi za naš čustveni mir.
"Mlade dame trošijo veliko denarja za ličila in kozemtiko, čeprav so nekatere videti prav grozno. Recimo, ko si ustnice našminkajo v modro. Toda v zunanjem svetu ni prave lepote. Pomembna je notranja lepota."
Pravilno čustvovanje, razmišljanje in delovanje se odražajo na našem telesnem in duševnem zdravju. Um vlada vsem celicam telesa, zato se negativen odnos do sebe in okolice na zdravju odraža v obliki bolezni. Škodljiva čustva torej pogubno vplivajo na naše duševno in telesno zdravje, zato moramo nujno negovati pozitivna čustva, kot so ljubezen, spoštovanje in strpnost.
Tako vzgajamo svoj notranji duševni mir. Človek, ki neguje ljubezen in iskreno skrbi za druge, ki je sočuten do soljudi in se počuti odgovornega do njih, zmanjšuje negativna čustva in krepi pozitivna, s tem pa posledično tudi svoje zdravje, samozaupanje in samozavest.
Ljudje imamo na voljo inteligenco in znanje, da škodljiva čustva, kot so strah, ljubosumje, jeza, užaljenost preobrazimo v pozitivna. Analitična sposobnost našega uma nam omogoča razmišljati in razumeti, treba pa je tudi razlikovati med škodljivimi in zdravimi čustvi in seveda delovati. Ni dovolj le razumeti stvari in si jih želeti spremeniti. S težavami se je treba soočiti.
"Mir se začenja v vašem srcu. Tega vam ne bodo zagotovili niti politični voditelji niti verski poglavarji, temveč vsak od vas sam v svojem lastnem življenju. In iz vas se bo razširil na vso družino in iz več družin v širšo skupnost. In ko bo na tisoče takšnih družin, bo to pripeljalo do velikih sprememb."
Ohraniti optimizem
Vsi ljudje smo bratje in sestre. Čustveno, telesno in umsko smo isti. Imamo enak potencial za dobro in slabo. Kljub temu živimo v času, ko se prepad med bogatimi in revnimi poglablja in vodi v vedno večjo krizo globalne narave.
Zaradi pomanjkanja moralnih vrednot, to je vrednot srca, ki se jih ne da kupiti z denarjem, trenutno živimo v enodimenzionalnem svetu, kjer se vse vrti okrog denarja, kjer je njegova moč zasenčila moč resnice. Kljub različnim težavam pa človek nikoli ne sme izgubiti upanja, temveč mora vedno ostati optimističen.
"Človeštvo kljub vsemu postaja zrelejše, človeško mišljenje se izboljšuje. Zato ostajam optimist, kljub težavam. Tudi vi, bratje in sestre, morate ohraniti optimizem, upanje, samozavest," poudarja Dalajlama, ki je za svojo politiko nenasilnega upora leta 1989 prejel Nobelovo nagrado za mir.
V drugi polovici 20. stoletja je človeštvo po njegovih besedah že doseglo določen napredek. Ljudje smo začeli zavračati vojne, vse bolj se zavedamo okoljskih problemov, znanost in duhovnost, ki sta v prvi polovici minulega stoletja veljali za povsem nezdružljivi, se vse bolj približujeta druga drugi, več je tudi razumevanja med religijami.
"Sedem milijard nas je z različnimi religijami, verujoči in neverujoči. Najti moramo medsebojni odnos, ki bo univerzalen. To je ključni problem človeštva, ki se srečuje z velikimi problemi zaradi pomanjkanja moralnih principov in etike. Ne glede na to, kako inteligenten je posameznik, je njegov razvoj odvisen od preostale skupnosti. In naša lastna prihodnost je odvisna od vseh sedmih milijard ljudi na planetu. Temu ne moremo ubežati."
Najti moramo način, da se približamo drug drugemu. Tudi nevernim. Prišel je čas, da končno presežemo koncept ločenosti, da pojem 'mi in oni' spremenimo v velik 'mi'.
Kajti vsi ljudje na svetu smo med seboj povezani in soodvisni. Ne moremo preživeti, če vsak misli le nase. Vsak prebivalec sveta je član 'nas', zato naj bo 21. stoletje stoletje dialoga in medsebojne solidarnosti namesto ekstremnega individualizma, ki smo mu priča zdaj.
Graditi univerzalno etiko srca
Moderna etika torej ne more temeljiti na religijskem delovanju, temveč je treba spodbujati univerzalno, sekularno etiko, ki spoštuje tako verujoče kot neverujoče. Gre za etiko, ki temelji na širini srca, na pomembnosti poštenja, odprtosti in harmonije. Šele ko mislite tudi na druga bitja, na povezanost celotnega planeta, lahko svoj inteligenco uporabite smiselno.
Ljudje smo socialne živali, zato je za nas harmonija zelo pomembna. Tudi čebele in mravlje, ki ne poznajo ustave in policije, si pomagajo in delujejo usklajeno.
K tej novi etiki lahko po mnenju tibetanskega vodje veliko prispevajo ženske s svojim osebnim prizadevanjem.
Ženske so namreč po svoji naravi veliko bolj občutljive do drugih bitij, premorejo več altruizma in sočutja, zato je pomembno, da ozavestijo in sprejmejo to svojo vlogo in odgovornost, tudi v javnem življenju.
Ženske so tiste, ki lahko okrepijo čut za medsebojno solidarnost pri reševanju težav, ki so zaradi naše soodvisnosti vedno naše skupne težave. Velika odgovornost pa stoji tudi na mladih generacijah.
"Moja generacija pripada preteklosti, nova generacija pa ste mladi, ki morate zgraditi stoletje sočutja in harmonije. Pomembni sta le dve stvari, srce in zdrav razum, ki morata naš skupni trud pripeljati do cilja. Vi mladi ste tisti, ki resnično pripadate 21. stoletju. Vi lahko spremenite svet. A to je mogoče le z vizijo in dejanji, s pravo vizijo in pravimi dejanji."
- Preberite še: 10 nasvetov dalajlame za pot do sreče