Dva vidika molitve Oče naš

1. 11. 2015
Deli
Dva vidika molitve Oče naš (foto: Profimedia)
Profimedia

Dušan Ninić, srbski pisec in raziskovalec, je podrobno analiziral najbolj znano krščansko molitev Oče naš in jo predstavil z različnih gledišč ter pokazal vzporednice, ki jih ima z univerzalnimi zakoni.

Njegovo predavanje z naslovom Dva vidika molitve Oče naš je pritegnilo izjemno pozornost javnosti. Skozi prizmo dveh različnih pogledov – pravoslavno teologijo Vladike Nikolaja Velimirovića in skozi teozofski pogled Rudolfa Steinerja je prikazal slojevitost, ki se skriva v tej osnovni krščanski molitvi.

Ninićev cilj je preusmeriti pozornost iz krščanskega pojmovanja molitve Oče naš tudi na drugačna razumevanja molitve, ki svojstveno razlagajo njeno vsebino, pri tem pa sedem molitvenih prošenj preobražajo v sedem naravnih elementov, ki jih lahko najdemo povsod – v strukturi človeka, sedmih tonih v glasbi, sedmih vrstah periodnega sistema elementov, itd.

Da bi razumeli Steinerjevo teozofsko razumevanje molitve Oče naš, je treba najprej razumeti pojem emanacija, ki je v duhovni znanosti od nekdaj pomenila žrtvovanje lastnega življenja svojemu odsevu v ogledalu, svoji sliki. Po Steinerju prve tri prošnje v molitvi Oče naš govorijo prav o tem.

Ime iz prve prošnje je osrednja točka, Bog, ki je stvarnik. Božja volja predstavlja proces emanacije, ker celotno vesolje oživlja univerzalna volja, ki se izraža v neskončni raznolikosti, torej v svoji zrcalni sliki, ki se imenuje božje kraljestvo.

Oče naš

Ko izgovoriš te besede, priznaš, da je on tvoj Oče v nebesih, istočasno je oče tvojega služabnika in nadrejenega, tvojega bolnega soseda in smrtnika, saj ti je zapovedano od Sina Božjega, vrhovnega nosilca resnice o Bogu in o ljudeh, da rečeš 'Oče naš', in ne 'Oče moj'. (Vladika Nikolaj)

V molitvi Oče naš ni izraženo nič drugega kot človeška duša – ko se pravilno dvigne toliko, da se lahko tako imenuje, saj je njeno poreklo Božansko. Smo del Božanstva. Z molitvijo se človek v obdobju nuje dvigne do razvojnega smisla svoje sedemčlenske narave, sedem prošenj pa izraža duhovno-znanstveni vpliv na človeško naravo. (Rudolf Steiner)

Ki si v nebesih

Tam, kjer je Oče naš, je tudi naša domovina. Tisti, ki vidijo svojega starša samo v tem materialnem svetu kot človeka, reko ali kot Sonce in Luno, ne morejo verjeti v drugo domovino kot v zemeljsko. Domovina je velik zaklad in Gospod je dejal: »Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« (Vladika Nikolaj)

S tem kaže na najglobljo osnovo človeške narave, na najbolj skrivno bitje v človeku, ki po krščanski ezoteriki pripada duhovnemu kraljestvu. Prve tri prošnje se nanašajo na tri višje člene človeške narave – na človekovo božansko naravo: »Posvečeno naj bo tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja«. (Rudolf Steiner)

Po naslavljanju prošenj oziroma navajanju komu in kje so namenjene, sledi sedem prošenj, ki so razvrščene v dve celoti – iz po treh in štirih prošenj. Prve tri prošnje ustrezajo naravnim elementom: zraku, ognju in vodi, kar v glasbeni lestvici ustreza tonom C, D in E. Prve tri prošnje so:

Posvečeno bodi tvoje ime

Naj se vsa naša dejanja v tem minljivem življenju posvetijo z Božjim imenom. Naj bo naša družbena ureditev naslovljena in prekrita z Božjim imenom. (Vladika Nikolaj)

V kraljestvu se Božansko pojavlja v brezmejni raznovrstnosti, posamezna bitja pa se razlikujejo po svojem imenu, ki ni zgolj golo poimenovanje, temveč vsebinska opredelitev v smislu skrivnega nauka. (Rudolf Steiner)

Pridi k nam tvoje kraljestvo

Božje kraljestvo ne more obstajati brez Božjega kraljevanja. Kraljestvo prihaja skupaj s kraljem. Nesmiselno bi bilo pričakovati kraljestvo in zavreči kralja. Ko prosimo za Božje kraljestvo, v resnici prosimo za najbolj popolno oblast kralja Boga, najpopolnejšega Vladarja nad sabo. (Vladika Nikolaj)

Celotno vesolje oživlja univerzalna volja, ki se izraža v neskončni raznolikosti. Ta proces udejanjanja neskončne raznovrstnosti, to neskončno multipliciranje Božanstva se tako v skrivni kot duhovni znanosti imenuje kraljestvo. Kraljestvo je v svoji neskončni raznolikosti prikaz Božanskega bitja. (Rudolf Steiner)

Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji

V nebeškem duhovnem svetu vlada popolna Božja volja. Ta vladavina Božje volje ni vsiljena, temveč jo duhovi svetlobe prostovoljno usvajajo, pokoravajoč svojo voljo Božji volji kot edini nezmotljivi. (Vladika Nikolaj)

Življenje vesolja izvira iz Božanske emanacije. Celotno vesolje oživlja volja, ki se izraža v neskončni raznolikosti. Volja je torej središče. (Rudolf Steiner)

Če spremljamo vrstni red prošenj in pri tem upoštevamo to, kar smo na začetku rekli o emanaciji, se lahko pozoren bralec z razlogom vpraša, zakaj v vrstnem redu naštevanja prošenj ne obstaja najprej ime, potem volja in na koncu kraljestvo, saj le-to izvira iz Imena, ki ga ustvarja Božja Volja? Odgovor je preprost. V molitvi molimo za nekaj, kar že obstaja. Ne prosimo, da se Bog manifestira, temveč da se ohrani Božansko kraljestvo, ki je že ustvarjeno.

Po prvih treh prošnjah, ki odgovarjajo elementom zraka, ognja in vode, sledijo štiri prošnje, ki ustrezajo naravnemu elementu zemlje ali glasbenim tonom: F, G, A in H.

Daj nam danes naš vsakdanji kruh

Kot ne govorimo Oče moj, tako ne govorimo kruh moj. Oče je skupen vsem božjim sinovom in darovi Očeta so skupni. To je prvo moralno-ekonomsko načelo družbene ureditve; moralno, ker priznamo, da je kruh od Boga, in ekonomsko, ker kruh, ki ga Bog daje, pripada vsem. (Vladika Nikolaj)

Nanaša se na fizično telo, ki ga lahko obravnavamo kot delež materialnega dela našega planeta. Njegova substanca izhaja iz delov planeta in se vanj vrača. Prav tako nas opozarja, da živimo v zdajšnjem trenutku, ker iščemo hrano za zdaj, za DANES. (Rudolf Steiner)

In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom

Bog od nas odločno zahteva to obvezo. Odpustil nam bo, kot bomo mi odpuščali. Nesmiselno se je bati te obveze in tega pogoja, ker sami dolgujemo Bogu veliko več, kot nam lahko dolguje cel svet. (Vladika Nikolaj)

Ta prošnja se nanaša na eterično telo in nanj moramo prav tako gledati kot na del tega, kar nas obkroža. Zavedati se je treba, da so v astralnem telesu vsi nagoni, sla in strasti. Eterično telo pa vsebuje trajnejše duševne značilnosti. Vse, kar se počasi razvija – trajna nagnjenja, trajne navade, trajne karakterne značilnosti –, vse to je zasidrano v eteričnem ali življenjskem telesu. V skrivnem nauku so bile napake proti skupnosti, ki izvirajo iz eteričnega telesa, vedno označene kot dolg. (Rudolf Steiner)

In ne vpelji nas v skušnjavo

(Pre)izkušati pomeni (pre)izpraševati. Če ne bi bilo greha, tudi skušnajve ne bi bilo. No, mi se počutimo šibki in prosimo Boga, da nas ne postavlja pred skušnjavo, ker vemo, da bomo padli in propadli. Ko se v ljudeh pojavita zemeljska oblast in telesna želja, izgubijo vizijo vsemogočnega nebeškega Očeta in padejo v obupno, uničujočo sebičnost ter začnejo postavljati svoje ime nad Božje. In ne vpelji nas v skušnjavo – v pozitivnem smislu pomeni reši nas pred skušnjavo. To pomeni – reši nas od nas samih. (Vladika Nikolaj)

Vse, kar se spreminja hitro in preprosto, je zasidrano v astralnem telesu, v njem so vsi nagoni, sla in strasti. Tu domujeta tudi veselje in žalost, vse radosti in bolečine, vse, kar valovi v človeški duši. Grehi višje individualne narave, ki jih stori človek kot posameznik, nastanejo kot rezultat značilnosti astralnega telesa. Možnost napake astralnega telesa se imenuje obsedenost (skušnjava). Posledice skušnjave posameznik sprejema kot osebni greh. (Rudolf Steiner)

Temveč reši nas hudega

K nebeškemu Očetu molimo, da nas reši pred Hudičem, ki je nosilec vsega zla. On zaslepi ljudi in zaslepljene vodi od iluzije k iluziji tako v zasebnem kot družbenem življenju. Tako Hudič od nekdaj šepeta ljudem. In ljudje so ga tisočkrat poslušali, tisočkrat so prelili bratsko kri, preklinjali svojega nebeškega Očeta in tisočkrat razočarani padli v obup. (Vladika Nikolaj)

Preostane še napaka človeškega jaza, prave osebnosti. Ker je samoljubje prešlo v človeško telo, je človek postal egoistično bitje. Jaz upošteva vse nagone in nagnjenja telesa. Beseda zlo se v skrivnem nauku nikoli ni uporabljala za nič drugega kot za neko napako človeškega jaza oziroma naše duše. (Rudolf Steiner)

Univerzalni zakon sedmice

Analiza molitve Oče naš pokaže, da je molitev razdeljena na sedem delov. Zakon sedmice pa je Univerzalni zakon, o katerem govorijo številne ezoterične šole, najbolj podrobno ga je predstavil slavni mistik Gurđijev. Zakon sedmice se zrcali v vsem obstoječem.

Če dobro premislimo, opazimo, da obstaja sedem tonov v glasbeni lestvici, sedem stolpcev v Periodnem sistemu elementov (elemente je glede na naraščajočo atomsko maso mogoče urediti v sedem stolpcev), sedem čaker, sedem zob na vsaki strani (plus modrostni kot osmi), sedem nivojev obstoja, sedem dni v tednu itd.

Da bi razumeli skrivno znanje, vsebovano v lestvicah, je pomembno vedeti, da gre pravzaprav za univerzalni model, skupen vsem osnovnim elementom, ki predstavljajo Vesolje. Vse to postane še bolj zanimivo, ko to prikrito znanje uporabimo pri razumevanju prošenj iz molitve Oče naš.

Ta postopek nas pripelje do družbenih odnosov ali raznih zvrsti umetnosti. Vsaka prošnja iz te molitve ustreza določenemu delu človeškega telesa (telesni čakri), ki je odgovoren za naše vedenje ali neko našo značilnost.

Prav tako dejstvo zvočnih frekvenc sovpada s smislom izgovorjenega, zato molitev Oče naš učinkuje v vseh jezikih. Četudi so prevodi različni, ostaja vibracija enaka. Sedem prošenj v molitvi je namreč skladnih s toni glasbene lestvice, celo po frekvencah, ki jih proizvajajo izgovorjene ali zamišljene besede, in to v vseh jezikih enako.

Vse to nam govori o tem, da izza morda preveč poenostavljenega razumevanja procesa Molitve obstaja veliko globlji pomen, znanje in smisel. Čeprav skorajda ni človeka, ki ne bi vsaj enkrat v življenju molil, pa obstaja le peščica tistih, ki so zmožni zares razumeti ta proces.

Čas je, da začne človek odkrivati globoke skrivnosti o stvareh, ki so se doslej zdele samoumevne. Čas je, da odpremo oči. Čas je, da se prebudimo.

Milan Bojić, prevod Danaja Lorenčič