Globoka sreča je za razliko od bežnih zadovoljstev duhovne narave

Da bi se rešili trpljenja, moramo razumeti, kaj se dogaja pred trpljenjem. Kajti nič se ne zgodi brez vzrokov in pogojev. Prepoznati moramo vzroke, ki povečujejo trpljenje, in tiste, ki ga lajšajo. To je del analize duha, nujno potrebne za duhovno prakso.

31. 3. 2015

Analiza duha, priprava na duhovnost

Duh je podvržen pritiskom okoliščin, nenehno se spreminja in se odziva na občutke. Materialni napredek in dviganje življenjske ravni povečata udobje in izboljšata zdravje, vendar ne vodita k preobrazbi duha, ki nam edina lahko prinese trajen mir. Globoka sreča je za razliko od bežnih zadovoljstev duhovne narave. Odvisna je od sreče drugih, temelji pa na ljubezni in nežnosti. Napačno bi bilo misliti, da smo lahko srečni, če si nakopičimo najboljše na škodo drugih. Pomanjkanje altruizma, ki povzroča težave in konflikte v družinah, vodi v osamljenost.

Nikar se preveč ne obračajmo k zunanjemu svetu, zavedajmo se, da kopičenje in posedovanje materialnih dobrin krepi egocentrizem.

Ključ do sreče se skriva v sili duha; ohranimo notranjo vedrino in bodimo stanovitni. Sreči se približamo tako, da gojimo nežnost in ljubezen, ki ustrezata globlji naravi vsakega človeka. Odnos mati-otrok je nedvomno najboljši primer izredne ljubezni, ko drugega ljubimo bolj kot sebe. Prva beseda, ki jo je izrekel prav vsak od nas, je "mama", in skoraj v vseh jezikih ta beseda vsebuje zlog "ma". Druga enozložna beseda v večini svetovnih jezikov, razen v japonščini, je beseda jaz, in kaže na to, kako zelo smo navezani sami nase.

Proti tej navezanosti se moramo boriti in si prizadevati za razcvet naših altruističnih kvalitet. Seveda lahko človeške kvalitete gojimo tudi, če nimamo vere. Toda vera praviloma omogoča učinkovitejši razvoj teh kvalitet.

Dalajlama nam kot človek govori o pomembnosti gojenja srčnih kvalitet za dobro vseh; kot budistični menih nas vabi k dialogu z drugimi verami, z neverujočimi in z znanstveniki in kot duhovni voditelj trka na vest celega sveta. Poziva nas, naj prevzamemo svoj del univerzalne odgovornosti in poudarja, da moramo spremeniti sebe, da bi lahko spremenili svet.

Iz knjige Moja duhovna avtobiografija Njegove svetosti dalajlame