Kanalizator je podoben prevajalcu ali interpretatorju

Za prepričanje, da je življenje sila, ki kljubuje vsem mogočim fizičnim omejitvam v času in prostoru, najdemo številne dokaze, dovolj pa je že bežen pogled okoli sebe. Morda se tudi zato mnogim ne zdi tako zelo nenavadna misel, da se življenje kot sila nadaljuje tudi onkraj vidnega in otipljivega, pa tudi, da je z njim zato mogoče tudi komunicirati.

15. 6. 2014

Gre za prepričanje, da kljub našemu fizično umrljivemu telesu v nas vendarle obstaja 'tisto nekaj', za kar čutimo in 'vemo', da živi za vedno. Slednje je skladno s poskusi vzpostavljanja stika z že umrlimi in številni viri poročajo, da so takšna verovanja stara skoraj toliko kot človeštvo samo. Najrazličnejše poskuse komunikacije s svetom duhov, bogov, polbogov, vodnikov, angelov in drugih spiritualnih bitij so poznale praktično vse družbe sveta: od starodavnih vračev in šamanov, zdravilcev in vudu plesalcev do novodobnih sledilcev spiritualnih praks.

Zahodni svet je medije in kanaliziranje na novo odkril šele v 19. stoletju, ko je v ZDA vzniknila prava evforija spiritualizma, a je zaradi obilja šarlatanstva in prevar kanaliziranje prišlo na slab glas in zamrlo do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko ga je za svojega ponovno vzelo prebujajoče se gibanje 'new age'.

Uvidi mojstrov

Danes kanaliziranje sicer ni tako razvpito, kot je bilo še pred dvema stoletjema v ZDA, a je z naraščanjem zanimanja ljudi za duhovne vsebine relativno močno razširjeno. Tudi v Sloveniji.

Še več. Marta Pirnar Tittle, ena od Sensinih novinark, drugače pa tudi astrologinja, svetovalka in regresoterapevtka, je tudi medij. In kdo bi bil bolj primeren, da nas popelje v skrivnosti veščine kanaliziranja, kot ta, ki jo nekako že poznate in katere vrstice ste najverjetneje že prebirali?

Marta, ki je sicer pravi novodobni nomad, saj se je pred leti z možem, s katerim sta se spoznala nekje sredi 750 km dolge romarske poti Camino de Santiago, že selila v Anglijo in živela v Canterburyju in Londonu, zadnja tri leta preživela v Almatyju v Kazahstanu, letošnje poletje pa bosta zaradi njegovih službenih obveznosti odrinila v Luando v Angoli, je tako med drugim podpisala tudi Sensine astrološke napovedi za leto 2014, pri čemer si je pri pisanju pomagala tako s klasičnim astrološkim znanjem in branjem efemerid kot tudi s kanaliziranjem sporočil mojstrov. Odkar se ji je pred leti naključno, med eno od regresij v prejšnja življenja, sposobnost razkrila, je kanaliziranje postalo sestavni del njenega življenja in dela:

"Kanaliziram pri interpretaciji astroloških kart, pri pisanju, včasih tudi pri vsakdanjih pogovorih z ljudmi, ki potrebujejo pomoč. Najbolj zanimive reči pa se dogajajo na potovanjih. Ko nekoga srečaš, malo pokramljaš, nato pa te mojster, ki ga kanaliziraš, nenadoma zbombardira z informacijami, ki naj bi jih povedal človeku, ki si ga spoznal pred desetimi minutami."

Vzpostavitev stika

Vse skupaj se je začelo, ko se je v nekem obdobju svojega življenja zavestno odločila, da se bo namesto intelektualni karieri in z njo doktorskemu študiju (po izobrazbi je magistra) raje bolj posvetila temu, kar jo je v resnici osrečevalo. Da je to delo z ljudmi, je postalo jasno že v desetletju in pol svetovanja ljudem z astrologijo, v katero se je poglabljala vse od svojega 16. leta.

Nekaj časa je trajalo, da je pozabila na intelektualne floskule in utišala očitno prenaglašen razumski pristop do življenja. Ukvarjati se je začela z duhovnostjo in zares spoznavati, kdo pravzaprav je. Prav v času tega dušnega samoiskanja se ji je leta 2005 odprlo tudi kanaliziranje:

"Bila sem na regresiji pri prijateljici, ki je tudi regresoterapevtka, in medtem ko sem ležala in podoživljala eno od svojih prejšnjih življenj, sem nenadoma začutila pritisk na prsni koš. Kot bi nanj sedla neznana sila. Stiskalo me je in težko sem dihala. Po drugi strani pa sem vedela, da vzrok za te nenavadne senzacije ni povezan z življenjem, ki sem ga pravkar podoživljala, saj v njem ni bilo nič takšnega, kar bi nakazovalo takšne vrste stisko."

Da bi si olajšala bolečino, je skušala dihati globoko in tako vzpostavila še tesnejši stik z entiteto, ki je želela vzpostaviti stik. Do tedaj je namreč v sebi že zaznala prisotnost duhovnega bitja, katerega energija je bila vztrajna, a tudi topla in dobra.

"Začutila sem, kot da se mi ustnice premikajo same od sebe in da želi nekdo spregovoriti prek njih. Takrat sem se nekako intuitivno predala in povezala z energijo, ki je vstopila vame, in iz mojih ust je spregovoril nekdo, ki se je predstavil kot St. Germain, povedal nekaj modrih misli, ki gotovo niso zrasle na mojem zelniku, in mi zagotovil, da sva v preteklosti že sodelovala ter da bova sodelovala tudi v prihodnje."

Ko je bilo seanse konec, je pritisk na prsnem košu popustil, zares intenzivno obdobje sodelovanja z vnebovzetim mojstrom St. Germainom pa se je dejansko šele začelo.

Na posodo

Kanaliziranje je pravzaprav oblika naravne komunikacije, pri kateri breztelesna duhovna bitja vstopijo v telo medija ali pa se vključijo neposredno v tok njegovih misli, da bi prenesli sporočila. Kanalizator je v tem smislu podoben prevajalcu ali interpretatorju.

Medtem ko nekateri mediji zatrjujejo, da z duhovnimi vodniki večinoma komunicirajo le s prenosom misli, pa drugi kanalizatorji v trenutku vzpostavljenega stika in prenosa informacij lahko padejo tudi v nekakšen trans, v katerem 'entiteta' prevzame začasen nadzor nad njihovimi telesi. Skoraj tako nazorno, a precej manj teatralno, kot je bilo to videti pri liku, ki ga je v slavnem filmu Duh igra Whoopi Goldberg. Duh v tem primeru prek kanalizatorja lahko spregovori tudi z glasom, ki je pogosto zelo drugačen od glasu medija.

Načini kanaliziranja se skladno s situacijo spreminjajo tudi pri istem mediju.

"Način, kako kanaliziram, je zelo odvisen od situacije, v kateri sem, od tega, koga kanaliziram, in od tega, komu kanaliziram. Bitje včasih spregovori skozi mene, naslednjič pa mi samo prišepetava," pravi Marta. "Vendar sem tudi, ko nekdo spregovori skozi mene, jaz še vedno tam. Le nekoliko umaknjena, v ozadju. Vsak posvet je tudi sicer drugačen in načeloma nikoli vnaprej ne vem, kaj natančno se bo zgodilo. Je pa pomembno povedati, da ljudje po navadi ne dobijo sporočil, ki bi si jih želeli slišati, temveč sporočila, za katera je dobro, da bi jih slišali."

Nevidni svetovalci

Tako kot večina medijev in kanalizatorjev tudi Marta kanalizira različne energije. Vnebovzeti mojster St. Germain je bil zgolj prvi, s katerim sta vzpostavila stik, pozneje pa so se začeli oglašati tudi drugi.

"Najverjetneje mojstri sami ocenijo, kdo potrebuje pomoč in katere energije bi bile v danem trenutku najbolj primerne."

Marta tako sodeluje s prijaznim, modrim in prisrčnim mojstrom Kuthumijem, ki po njenih izkušnjah pomaga predvsem tistim, ki se iščejo na poti duhovnosti in potrebujejo spodbudo, ter tistim, ki tako ali drugače simpatizirajo z indijsko-tibetanskimi duhovnimi smernicami. Z njim je prvič vzpostavila stik po vrnitvi z romanja v Španiji. V mislih je njegovo podobo prepoznala kot dobrodušno smehljajočega se starčka – na pol razgaljenega jogija z belo rjuho, ovito okoli pasu, ki sedi v lotosovem položaju. Od takrat naprej redno sodeluje z njim pri svojem astrološkem delu in pisanju člankov.

"Sicer pa mojster Kuthumi sodeluje tudi z novim papežem Frančiškom, čeprav se papež tega najverjetneje ne zaveda. Kuthumi je bil namreč v eni od svojih prejšnjih inkarnacij tudi Frančišek Asiški, zato ni naključje, da je novi papež po njem prevzel ime."

Poleg St. Germaina in mojstra Kuthumija se ji javljajo še mojstrica Marija, nadangel Metatron, mojster Pavel Benečanski, mojstrica Marija Magdalena, Mojstrica Portia in drugi.

"Energijsko so mi vse energije ljube, saj so resnično pozitivne in prihajajo z dobrimi nameni. Gre za odnos sodelovanja in nikoli se nič ne zgodi brez moje vednosti ali privoljenja. Z njimi se pogovarjam tako, kot bi se vsakdo izmed nas lahko pogovarjal s svojim angelom varuhom ali se že pogovarja s svojim višjim jazom. Treba se je zgolj odpreti in procesa ne zavirati z razumom v obliki dvoma, predsodkov ali strahu."

Tako v Sloveniji kot po svetu v zadnjih letih lahko najdemo čedalje več ljudi, ki kanalizirajo določene energije iz drugih dimenzij, med njimi tudi mojstre, s katerimi sodeluje Marta. Eden takšnih je tudi Geoffrey Hoppe, ki z ženo Lindo v Koloradu vodi Crimson Circle in je v preteklosti že večkrat obiskal tudi Slovenijo. Geoffrey namreč kanalizira tako mojstra Kuthumija kot mojstra St. Germaina.

"Kanaliziranje je danes že nekaj povsem vsakdanjega, s prehajanjem našega planeta v peto dimenzijo pa lahko pričakujemo, da se bodo v novem tisočletju naše 'antene' še bolj odprle, zato bomo še lažje komunicirali z drugimi ravnmi," je bila prepričljiva Marta. In da to v obilju, vede ali nevede, številni počnemo že dolgo, je prek Marte želel poudariti tudi mojster Kuthumi:

"Večina človeških stvaritev je v resnici posledica kanaliziranja. Umetnikov božanski navdih je kanaliziranje, znanstvenikova 'eureka' je kanaliziranje, nastanek novih družbenih teorij in sistemov je kanaliziranje. Kanalizirane so tudi številne filmske in umetniške vsebine, ki nagovarjajo množice. V filmski produkciji tako izstopajo serije Vojna zvezd, Zvezdne steze, Zvezdna vrata in druge, med umetniškimi deli pa je ena takšnih tudi slavna slika Mone Lise, močan energetski portal, ki v ljudeh zbuja občutja dobrote, ljubezni in svetlobe.

Ta dela vsebujejo informacije, ki so nujne za širjenje znanj o svetovih in dimenzijah onkraj človeškega zavedanja. Ta sporočila se ljudi na neki ravni dotaknejo in jih aktivirajo, zato nas prav ta dela tako močno prevzamejo in navdušijo. Z vidika mojstrov in drugih energij je posredovanje vseh teh sporočil zgolj posledica njihovega napornega in dolgotrajnega dela ter sodelovanja z ljudmi."

O skepsi in skeptikih

Znanstveniki in kritiki so do kanaliziranja praviloma seveda nadvse skeptični. Medtem ko so nekateri med njimi prepričani, da gre pri kanaliziranih sporočilih zgolj za banalne navedbe, kanalizirane entitete pa naj bi si kanalizatorji bodisi izmislili (za lastno finančno korist) ali bili 'zavedeni' (z namigi na potencialne možnosti duševnih motenj), so drugi s svojimi mnenji vendarle previdnejši. Nekatera novejša dognanja s področja psihologije, pa tudi nevrologije kažejo, da tovrstna prenagljenost v sklepih v resnici ni vedno na mestu.

Vsak ki je v roke že vzel knjigo o halucinacijah nevrologa Oliverja Sacksa, bo poslej v prividih in prisluhih le težko samodejno pomislil na uživalce drog ali duševne bolnike. Sacks namreč ugotavlja, da halucinacije obstajajo dlje kot človeški možgani, saj naj bi jih doživljale celo živali, predvsem pa so halucinacije bolj razširjene med človeštvom, kot so pred tem verjeli in mislili. A če so stare kulture halucinacije še obravnavale kot posebno privilegirana stanja zavesti, v moderni kulturi pa jih radi prehitro dojemamo kot norost, je revizija naših prepričanj morda vendarle na mestu.

Še več. Nevrologa Oliverja Sacksa na tem mestu (nehote) podpre tudi psihologija, ki počasi prepoznava koristi t. i. magičnega razmišljanja – t. j. razmišljanja o svetu, življenju ali ljudeh kot o nečem skrivnostnem, skoraj pravljičnem. Bojda je takšne vrste razmišljanje med ljudmi na splošno celo precej razširjeno. Še dobro, saj naj bi bila po prepričanju Petra Bruggerja, vodje nevropsihologije na univerzitetni bolnišnici v Zurichu: "... popolna odsotnost magičnega razmišljanja nezdrava." Po doslej zbranih podatkih naj bi pomanjkanje magičnega razmišljanja nakazovalo motnjo izkušanja vsakršnega užitka in pogosto zamorjenost.

Nataša Zupanc, fotografija Shutterstock