Navdušujoč koncert ansambla Vedun ob izidu dveh novih zgoščenk

Koncert ansambla Vedun ob promociji dveh novih CD-jev je potekal v torek, 29. novembra 2016 ob 19.30 v Cekinovem gradu v Ljubljani. Prvi CD nosi naslov SLOVANSKO IN STAROSLOVENSKO ZVOČNO PREDIVO, drugi CD ima naslov SLOVANSKI MELOS V ZVOČNIH PODOBAH SVETA. Glasbeniki-svečeniki-zdravilci: Mira Omerzel - Mirit, Tine Omerzel Terlep, Mojka Žagar, Igor Meglič, Polona Kuret, so s koncertom navdušili in očarali občinstvo v nabito polni dvorani Cekinovega gradu. 

RAZMIŠLJANJA PO PROMOCIJSKEM KONCERTU ANSAMBLA VEDUN OB IZIDU NOVIH ZGOŠČENK

POJOČE IN DUHOVNE VEZI SLOVANOV IN SLOVENCEV S SVETOM Z UREJAJOČIMI IN ZDRAVILNIMI ZVOKI NAŠIH PREDNIKOV

Krogotok ustvarjanja se nekako sklepa in hkrati dopolnjuje. Koncertno obredovanje z zvočnimi slikami, ki so jih (kot vedno) sproti prejemali oziroma kanalizirali glasbeniki v transcendentalni zavesti ali v šamanskem transu z izredno močjo urejanja in uglaševanja, so bile vtkane tudi ljudske in svete pesmi različnih kultur. Ta zvočna preja je navdušila nabito polno dvorano v Cekinovem gradu (v Muzeju novejše zgodovine). Tudi predverje je bilo povsem zasedeno. Opravičujemo se vsem, ki zaradi prenatrpanosti muzejske dvorane, niso mogli na prizorišče in so ostali pred vrati.

Zazvenelo je več kot 60 glasbil iz različnih kultur sveta, pa seveda tudi pozabljena slovanska in staroslovenska glasbila in zvočila. Glasovi pa so se, kot vedno, oglašali na poseben način, v starodavnih izraznih načinih in v pozabljenih zvočnih praksah. Slovanske in tujerodne zvočne podobe so zvenele in uglaševale prisotne v svojevrstnih zvočnih slikah različnih glasbenih jezikov ter polnile prostor in ljudi. Energijsko (terapevtsko) delovanje glasbenikov-svečenikov-zdravilcev ansambla Vedun je iz minute v minuto podarjalo močnejšo in vselej drugačno polnino zvoka ter ljudem poleg posebnega glasbenega doživetja poklanjalo tudi urejajoče »note« pestrih in zanimivih glasbenih izraznih načinov slovanskih in planetarnih prednikov. Slavnostne zvočne podobe so se dotikale poslušalcev, jih božale in navdihovale, pa tudi razstavljale slabo, če je bilo potrebno. Nagovarjale so nadčutne ravni zavesti; da nikdar ne bi pozabili čudovita duhovna spoznanja in zvočne prakse številnih razsvetljenih prednikov oziroma modrih glasbenikov in dostojanstvenikov minulih dob. Ti so bili pred stoletji in tisočletji mnogo modrejši od današnjega človeka, usmerjenega predvsem v materialni svet in vidno. Slušne civilizacije pred nami živečih, ki so znale prisluškovati pretanjenim valovanjem življenja in poslušati drug drugega, so žal že davno izgubile veljavo. A Mirit jih že desetletja obuja tako v ansamblu Vedun kot v okviru predavanj in tečajev njene duhovne šole - katedre Veduna.

Znanstvenica, umetnica in zdravilka (medij) Mirit ob tem slavju razmišlja takole:« Čas je, da se povrne Milina, duhovna modrost in blagostanje preteklosti, ki se v blagodejnih zvočnih orodjih ponovno razkrivata tudi dandanes živečim; tudi tistim, ki želijo od življenja kaj več kot le kopico informacij, brezčutnega trgovanja in nesprejemanja, pa medsosedskih prepirov in vojn. Tistim, ki si želijo izpolnjenosti in miru. Njim so namenjeni zvoki ansambla Vedun oziroma muziciranje glasbenikov, mojstrov zvoka - Veduncev (po slovansko in staroslovensko). Glasbeniki svečeniki ansambla Vedun se tako na tečajih kot na koncertih z zvočno igro dvigujejo po osi zavesti. Prehajamo skozi različne razsežnosti bivanja - od telesa do duše in Vira življenja, od snovnega do nesnovnega in Kozmičnega. V skoraj pol stoletja dolgem delovanju se je tudi v ansamblu kalilo pozabljeno staro znanje, ki je dandanes žal odrinjeno, razvrednoteno ali pozabljeno. Skupaj z glasbeniki ansambla Vedun nam je uspelo to znanje obuditi in ga postaviti na oder, nazaj med ljudi. Moja raziskovanja so dobila krila, teorija pa se je tako prelila v čudotvorno prakso.« Mirit v vseh svojih delih združuje teorijo in prakso, znanost in umetnost, duhovnost in izročilo prednikov. Vse se sestavlja v nedeljivo celoto. V novo, ki je hkrati staro tisočletja! To oživljanje se sestavlja v svojevrsten dragulj, ki plemeniti tudi muziciranje ansambla Vedun in s tem tudi poslušalce.

Naklonjeno in lepo je bilo spontano uvodno razmišljanje slavnostnega govorca, arhitekta in filozofa Janka Rožiča (objavljeno bo posebej), v katerem se je Mirit zahvalil za dolgoletno raziskovalno delo, oživljanje slovenskega in tujerodnega zvočnega izročila, pa za njena številna dela - plošče, knjige, delavnice... prežete z duhovnimi izražanji. Njegove misli so uvedle koncertno slavje. Janko Rožič je pridal tudi svoje misli k celjenju slovanske duše: zdraviti ali celiti pomeni biti cel, pravi.

Zatem so sledile Mirine uvodne besede, ki so presenetile mnoge. Najavila je namreč konec »maratona razsvetljenja«, ki ga je s svojimi glasbenimi sodelavci zastavila v letu osamosvojitve Slovenije (1991). Od takrat do danes je minilo 25 let (četrt stoletja torej!): v tem obdobju je ansambel Trutamora Slovenica/kasneje Vedun pripravil Slovencem številne gratis koncerte, ki so pomagali mnogim pri duhovni rasti in izslišati sebe. Slišati glas Slovenstva. Glas slovenske dežele in duše. Mirit in Vedunci so tako s koncerti, od leta 2004 dalje pa še z vsakoletnim odpiranjem »kozmično-zemeljskih mostov« za Slovenijo (in svet!), še zlasti pa v času enakonočij in sončnih obratov, pomagali širiti ljudem zavest in zavedanje. Polnino duha. Maraton razsvetljenja, podarjen slovenskemu življu v pol stoletja dolgem obdobju, se je s tem slavnostnim koncertom torej končal. Dobrih 25 let zastonjskih prebudniških koncertov za obče dobro mora zadostovati, pravi Mirit. Napravili smo, kar smo v omenjenem obdobju in na vsakem dogodku oziroma Veduna koncertu za ljudi morali in zmogli.

Mirit, ki je bila tudi med prvimi povojnimi duhovnimi učitelji v Sloveniji, je z glasbeniki ansambla Trutamora Slovenica/Vedun pogosto delovala v različnih dobrodelnih akcijah tako za ljudi kot živali kot za planet Zemljo. A med najpomembnejšimi akcijami so bile zagotovo tiste, ki so razširjale ljudem zavest ali duha. Le s širjenjem v tolerantnejša in sočutnejša obzorja lahko ljudje spreminjajo svet. Na bolje, seveda. Najprej pa velja spremeniti ali izpolniti oziroma razsvetliti sebe. Planetarne kulture uglašene z Zemljo, vesoljem in naravo, učijo, da se tako »prepeva« ali póje svet oziroma ustvarja ravnovesje in blagodejno trenutnost. Vse kar imamo ali živimo. Tako uči glasbenica in duhovna učiteljica ter kozmična kirurginja Mirit ter pristavlja, da je pred nami leto 2017, leto velike duhovne preobrazbe. V tem letu bo moral vsakdo izpeljati številne osebnostne in življenjske spremembe. Še zlasti tiste, ki pritiskajo in nagovarjajo ljudi že leta. Veliko planetarno spreminjanje, ki se je s posebno vnemo in podpirajočo energijo pričelo še zlasti po letu 2000, se bo v veliki meri preneslo na osebno raven. V osebno odgovornost - za vse in vsako živo bitje na Zemlji. Vsakdo naj bi speljal svoj osebni maraton, da se bo evolucija človeštva končno pričela prevešati v NOVO in BOLJŠE. V DUHOVNO ŠIRŠE ali zrelejše, strpnejše in vrednejše so-bivanje.

Mirit je na promocijskem koncertu, ki je bil hkrati tudi posebno slavje ob dokončevanju dolgoletnega ustvarjalnega kroga in maratona, naglasila, da Vedunovi koncerti nikakor niso običajni koncertni dogodki; so svojevrstna zvočna obredja in terapije oziroma kozmično-zemeljska zvočno-energijska kirurgija, v katerih vsakdo dobi, kar potrebuje. Prisotni po koncertu (in tudi tokrat je bilo tako) vselej poročajo o čudežnih ozdravitvah in izginjanju trenutnih težav. Povedala je tudi, da se z Mojko počasi umikata z velikih koncertnih odrov z množico glasbil, ki so zelo naporni. Čas je, da Mirit (po 46. letih) in Mojka (po 28. letih) zaustavita svoje več desetletno zelo angažirano glasbeno in terapevtsko delovanje. Mirit poleg tega še tedensko pripravlja tečaje o duhovnih modrostih kultur sveta ter opravlja kozmične kirurgije in zdravljenja. Naporno ji je in tudi vse bolj odveč še zlasti organiziranje koncertov ter drugih dogodkov. Čas je, da obe - Mirit in Mojka - končno zadihata mirnejše. Mirit pa se želi tudi bolj posvetiti pisanju in dokončanju njenih knjig. To jo trenutno zelo vabi, pravi.

Mirin sin Tine, čigar staž delovanja je prav tako že zelo dolg (30 let, pri 35. letih starosti) se je v teh treh desetletjih že skalil ne samo v mojstra glasbenika, temveč tudi v odličnega zdravilca-kirurga ter dobrega organizatorja (oh, ja, v Sloveniji žal ni pravih menedžerjev za tovrstno delo, čeprav bi bili zelo dobrodošli!). Mirit - »ansambelska mama« pojasnjuje, da ansambel Vedun nikamor »ne paše«. V noben predal ga ni mogoče stlačiti: ne med klasične glasbenike, ne med ansamble za staro glasbo, še manj med nekakšne zabavnjake ali popularneže ali novodobna (new age) glasbena prizadevanja, ki so pogosto zelo siromašna. Tudi novodobni duhovni predalčki jih ne dosegajo. Vedunci gredo svojo pot! Po svojih lastnih vzorcih oživljanja starih modrosti ter glasbenih jezikov. In pri tem ima tudi vsako glasbilo, na katerega igrajo, svojo zanimivo zgodbo. Mnoga so prišla v Mirino zbirko na prav poseben način. A o tem več v Mirini novi knjigi »Od glasbenika do medija«.

»Stanovski kolegi (etnologi, muzikologi) so me označili za samohodko. In s tem samohodstvom oziroma iskanjem lastnih poti po svoji vesti in zavesti sem nekako »okužila« tudi mlade Vedunove glasbenike. A koncert s tako množico glasbil (običajno vsaj 50 in več) je težko izpeljati. Je prenaporno! Maraton za planet Zemljo in Slovenijo se sicer sedaj končuje. Odpirajo pa se nova vrata in drugačna v Vedunovem ustvarjanju. A ljudje me bodo lahko še slišali igrati v družbi mladih Veduncev na zdravilnih seansah oziroma na kirurgijah in na mojih tečajih (na intenzivih, kozmičnih iniciacijah, vikend tečajih, suhih postih...). A od sedaj dalje bo za vsako muziciranje izbrano le manjše število glasbil. Organizacijo dogodkov za javnost in koncertno štafetno palico pa bom predala mladim članom ansambla Vedun. Upam, da jim ne bo nikdar zmanjkalo moči, volje in energije za nadaljevanje začetega dela. Da bodo zavihali rokave ter ponesli Vedunov zdraviteljski glas in zvoke čutnosti in nadčutnosti slovanske duše po svetu,« pravi Mirit.

Tinetu in Igorju je »mama Vedunka«, kot Mirit imenujejo nekateri tečajniki in ozdravljeni, po koncertu podarila tkane nadrokavičnike: da ju nikdar ne bi zeblo v roke v običajno premrzlih dvoranah, pa v hladu dandanašnjega velikega razkulturjenja. Mojki in Poloni je darovala klekljana cvetova z zlatimi nitkami, da nikdar ne bi pozabili na namen in cilj človekovega potovanja; na zlati cvet (ali jabolko) prebujene polnine zavesti.

»Ves čas so se mi med prepevanjem in igranjem, na ekranu zavesti in notranjega vida ter zaznav, utrinjale misli in podobe iz minulih ustvarjalnih desetletij, pa na izredno domiselna glasbila prednikov z vseh celin, ki so morala vselej zveneti z Zemljo, zvezdami, planeti in Virom življenja. Tu in tam sem skoraj pozabila, da sem na odru. Da igram in pojem ter za povrhu še razlagam. Tako včasih nastane prav zanimiva večplastna situacija. Igraš in poješ v transcendentalnem stanju zavesti, hkrati pa ti tišino uma preplavljajo neobičajne misli. Govorim o tako imenovani ustvarjalni kozmični zavesti. Pa kako šegave so bile te misli! Da, dogodki iz preteklosti znajo biti iz perspektive razširjene zavesti prav hudomušne. Prisilijo te v smeh«, pridaja Mirit, »zaveš se, da je bilo prav vse, kar se je dogajalo v življenju in na odru zelo lepo in dobrodošlo, četudi pogosto zelo težko. A bilo je natanko tako, kot je moralo biti (le nenaklonjenih zavistnežev bi lahko bilo manj, pa bi bilo velikokrat lažje, naši blagodejni zvoki pa bi dosegli več ljudi). V raznovrstnih spoznanjih se prepletajo minula izkustva in občutki. Zvočne podobe zaupanega poslanstva in težko doumljivega izvornega Načrta.«

Mirit razlaga, »da ansambel nosi zelo zanimivo ime, nekdaj silno čislano in spoštovano, pri Slovencih pa že pozabljeno. Beseda Vedun namreč v vseh slovanskih kulturah (vse tja do oddaljene Sibirije) označuje mojstra glasbenika; mojstra, ki mora posedovati tudi obsežno in zapriseženo duhovno znanje ter mora biti svečenik in zdravilec hkrati, pogosto pa tudi duhovni vodja svojega občestva. Mojster Vedun ali mojstrica Vedunja mora razumeti in obvladovati naš pojavni (frekvenčno-zvočni) svet, jezditi na valovih zvoka ter trajno živeti sočutje razprte duše. Znati mora uporabljati posamezne frekvence (zvoke, tone, ritme, tišino...). Stari Slovani so mojstra Veduna običajno poslali v prve bojne vrste, ko so se bojevali za svojo domovino. Ali še bolje: mojster Vedun ali mojstrica Vedunja je moral-a znati tudi zaustaviti ali preprečiti boj. S čim? Z energijo in svetlobo zvoka ter duha. Naj bo ponovno tako! In tako tudi bo, če le bodo ljudje dovolili.«

Na koncu se je v imenu tečajnikov šole Veduna Mirit zahvalila za njeno učenje in za vsa njena dela, knjige in oddaje, za njeno potrpežljivo vodstvo tečajnikov in poslušalcev skozi potrebno urejanje in spreminjanje - prof. dr. Nives Lenassi. Govornica je želela tudi vedeti, kakšne bodo v prihodnje spremembe v delovanju ansambla in šole Veduna. Mirit je povedala, da je bil to zadnji koncert s tako kar težko obvladljivo množico glasbil in da se odpirajo povsem nova ustvarjalna vrata. Morda tudi lažje poti v novo, a vseeno pestre in bogate. Pustimo se presenetiti.

V napornemu glasbenemu ustvarjanju (kanaliziranju) in skakanju iz glasbila na glasbilo, zapete in govorjene besede, Mirit in glasbeniki poskušajo igrati in prepevati kar se da profesionalno oziroma kvalitetno. Mirit pa pri tem, tudi »rentgenizira«, energijsko ureja in zdravi vse prisotne. Težko si je to predstavljati, kaj šele izvajati. Morebitne bolečine v prisotnih izginjajo, ljudje dobivajo prepotrebne uvide za življenje, se sproščajo in polnijo z energijo Univerzalne kozmične vseživljenjske energije.

Tudi učiteljica Jožica Kačar iz vasi Sorice pod Ratitovcem, kjer Mirit v 300 let stari hiši občasno živi z družino že 30 let, se je zahvalila Mirit za njeno delo. Tokrat še posebej za njeno razstavo o soriški arhitekturi na 15. panojih. Mirit je morala priti iz mesta v njihovo vas, da jim je pokazala arhitekturne in življenjske lepote in vrednote, je povedala Jožica Kačar ter poudarila, da so že mnoge hiše ali lepi detajli s hiš v Sorici in v okoliških vaseh žal že izginili. Na srečo so ostale Mirine fotografije. Sedaj pa je njen sin, Gašper Kačar vse te fotografije uredil v lično knjigo. Eno je Jožica po koncertu podarila Mirit, druga je ostala v vaški knjižnici (izdelani sta bili le dve knjigi).

Mirit pa o tem pripoveduje takole: »Sorica me je očarala. Že v prvem letu mojega bivanja tamkaj sem posnela 120 filmov v tej vasi in okolici. Arhitektura me je poleg glasbil še posebej zanimala. Nato sem pripravila v vaškem kulturnem domu razstavo, fotografije pa podarila vaški šoli. Ko so si vaščani ogledali razstavo, so me zvedavo spraševali, le kje so ti lepi detajli, ki so bili izpostavljeni na razstavljenih fotografijah v Sorici v letih 1987 in 1988? Pa sem jim odgovorila: na vaši hiši, vendar!« Kaj res?

»Da, kaj res? Nekaj podobnega se godi tudi z zvočnimi koreninami Slovenstva (a mednje zagotovo ne sodi narodno-zabavna glasba ali katerakoli druga zabavna glasba!). Dedovan praspomin slovanske in staroslovenske kulturne in zvočne hiše nosimo v sebi, v svoji duši, a jih najpogosteje ne vidimo, ne prepoznamo, ne slišimo...! Žal. In škoda. A le, če jih bomo poznali in ohranili v svojem spominu, bomo vedeli, kdo smo ter ohranili lastno samobitnost in kulturo. Le tedaj bomo sposobni jezditi na valovih časa, v toku potrebnega spreminjanja! Naj bo tako!«

O vsem tem pójejo in pričajo tudi zvoki ter pesmi novih zgoščenk. Modri ustvarjalci in glasbeniki-zdravilci minulih dob so že davno potonili v pozabo. Na ravneh nadčutne zavesti (v Polju vseh polj) pa ostane trajno odtisnjeno. A kar je vredno, se prej ko slej vrne. Zopet se povrne v zavest tistih, ki lahko slišijo in izslišijo. In sem sodijo medij Mirit in njeni zvočni terapevti - Vedunci.

»Ne pozabimo, da vsi ustvarjamo svet, v katerem živimo. Kulturo gradimo ljudje in prav vsakdo je pomemben. Ves čas skupaj ustvarjamo trenutnost, življenjsko bogastvo ali siromaštvo. Izgovorov za nedejavnost ni! Odgovornosti ne moremo prelagati na druge! Vsak premik v človekovi zavesti obogati narodovo dušo in prida kamenček h evoluciji vseh ljudi na Zemlji! Velja se potruditi«, razmišlja Mirit in pristavlja: »Z vrha osi zavesti ali z vrha krošnje slovanskega svetega drevesa oziroma svete gore, je življenje neskončna Milost, Milina in radost, ki jo izpričujejo tudi opojni Vedunovi zvoki, zvočne podobe preteklosti v trenutnosti ter gradijo upanje in zaupanje v prihodnost. V širše, ljubeznivejše, boljše...« In to opojno radost so na sobotnem slavnostnem koncertu začutili mnogi.

Mirit, Tine in Ana za Katedro Veduna in ansambel Vedun 

Fotografije: Ana Pišler 

Pokoncertni vtisi obiskovalcev

• Hvala za sinočnje nepozabno doživetje. Vaše igranje sem doživela kot molitev za Slovenijo, svet, Zemljo, kot globoko spoštovanje tradiciji, prednikom in kot vabilo k sodelovanju. In koncert sem zapuščala presunjena in radostna hkrati. Z zavedanjem, da se je zgodilo nekaj pomembnega, enkratnega, neponovljivega, hvaležna, da sem bila lahko del tega. Hvala! (Janja R.)

• Najprej bi se vam rada iz srca zahvalila za včerajšnje doživetje, ki sem ga prejela z vašim koncertom. Sama glasba je bila čudovita, energija pa čisto onkraj časa in prostora. Hvala za potovanje, ki mi bo za vedno ostalo v lepem spominu, za korak, ki ste mi ga pomagali doseči v takšnem času. Obiskala sem drugi svet in nekako sem ves čas v zavedanju z njim... Končno sem našla Pravo zame, tisto, kar sem iskala toliko časa... Hvala. (Mojca C.)

• Draga Mojka, hvala, hvala tebi in ansamblu za mogočno doživetje včeraj zvečer. Mora me (še) ni tlačila, imam pa danes dan pomembnih uvidov in velikega miru. (Jana L.)

• Pozdravljena Mirit! Hvala tebi in ostalim v ansamblu za izjemen koncert, ki je bil hkrati tudi kirurgija. V dvorani je bila izjemna energija. Tekla je skozi telo in ga polnila. To je bila energija, ob kateri mi je prišla misel - ne sekiraj se; deluj (ter končno opustim probleme iz službe). Hvala, hvala, hvala. (Dušanka T.)

• Music, the most powerful media, channels the cosmic energy from the universe to human. Listening to the ensemble Vedun, brings exactly this phenomenon in its maximum effective way to our mind and soul. (Dan Z.)

• Pozdravljena Mirit (Tavševa po Soriško)! Hvala, hvala, hvala za ta čudovit in ganljiv koncert. Glede na energijo, ki si jo Mirit oddajala, verjetno ni bil zadnji. (Nikolaj T.)

• Pred enim mesecem sem čutila radost, ko sem pomislila na koncert. Celo pot (iz Maribora do Ljubljane) sem čistila negativne občutke in to vsaj do tiste mere, da sem lahko v Cekinov grad vstopila z bolj pozitivnimi čustvi in ne destruktivnimi. Na samem koncertu sem pred začetkom imela občutek, kot da sem priklopljena na električni tok... Ves dan pred koncertom sem bila utrujena in zaspana (se je že dogajalo). Hvala, hvala, hvala, objem. (Mirna P.)

• Draga Mirit, moja rama je danes 70% bolje. To izboljšanje si napovedala že pred koncertom. Sredi noči je bolečina izginila v hipu. Če mirujem, jo ni več, če premikam roko, pa še malo, tako da sem previdna. Vemo pa že, da je energija inteligentna, zato je vseeno najprej uredila nekaj drugega (rodila). Najprej se je toplota, zelo posebna toplota nenavadne kvalitete ustavila tu. Rama je bila v drugem planu (nato se je zdravila še rama). Neskončno hvaležna. (Dunja Š.)

• Moram povedati, da so v dneh po koncertu epileptični napadi izginili! (Zvonimira)

• Med koncertom sem imela občutek, da bo pričel padati izpod stropa materializirani prah vibuti, tako močne energije so bile prisotne. (Erika)

• Nepojmljivo in neubesedljivo! Hvala za super koncert! (Ivan)

• Izjemno lep koncert, zelo pester, barvit, res, vse energije sveta so združene v celoto, zelo harmonično celoto, ki nekako poje in prinaša sporočila vseh civilizacij na svetu - v sedanojsti, preteklosti in prihodnosti. (Andrej D.)

• Draga »mama« Mira - Mirit, še zdaj mi v glavi odmevajo nezemeljske melodije, ki si/ste jih z ansamblom Vedun vódeno izvajali na promocijskem koncertu, v torek, 29.11. v Cekinovem gradu. Melodije Slovanov ter drugih kultur so se prepletale po meni, me urejale, zdravile in poživljale. Ponesle so me v druge svetove, pozabila sem na utrujenost in zaskrbljenost. Moj um se je ustavil in se sestavil na novo (kot da sem se prerodila); napolnila sem se z novo energijo in vame je posijal nov žarek. Čutim, da prihaja nekaj novega in povsem drugačnega. Prihaja nov čas...Pred koncertom sem imela močne reakcije. Bilo mi je tako slabo, da sem dvakrat bruhala in se spopadala z diarejo. A takoj, ko se je pričel koncert, sem začutila val ljubezni, podpore (da sem lahko dobro opravila fotografiranje koncerta) in vse slabosti, zaskrbljenost, strah, stres so izginile. Prišla je pomirjenost in osredotočenost, jasnost. Za povrhu pa je izginila, se odtrgala, moja dolgoletna in trdovratna prijateljica - bradavica na roki. Neštetokrat sem jo poskušala odstraniti s tekočim dušikom, lekarniškimi pripravki, z alternativnimi mazili. Pa nič. Leta in leta ni hotela stran. Ampak že na dan koncerta se mi je pričela trgati in v dneh po koncertu se je dobesedno razgradila. To je bil zares kirurški koncert! Ostro rezilo in pomoč za mojo bradavico.V času koncerta sem čutila pekoče in boleče oči ter zamegljen vid. Zaznala sem tudi pritisk na tretjem očesu. Isti dan, ko sem šla spat sem imela moraste (očiščevalne) sanje, zbudila pa sem se utrujena. Nato je prišlo olajšanje.Hvala, hvala, hvala »mami« Miri - Mirit in ansamblu Vedun za prečudovito muziciranje in hkrati tudi zdravljenje z neponovljivimi zvoki z različnimi glasbili kultur sveta! (Ana P.)

Preberite si še: 

• Slovanski predniki nas učijo živeti in hoditi z odprtimi očmi
• Ubrana sozvočja in kirurški zvok za ravnovesje in srečo

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja