Božanski blagoslov prihaja k nam pogosto preko drugih ljudi. Tako se Božanska ljubezen manifestira med ljudmi.
Ko sem sufijskega mojstra iz Konye vprašala, kaj je ljubezen, me je najprej strogo pogledal izza očal, nato pa blago spregovoril: "Ljubezen je Božanska skrivnost. Težko jo je opisati z besedami. Kot bi med hotel opisati nekomu, ki ga ni še nikoli okušal. Tisti, ki ve, kaj je ljubezen, prepozna v vsem, kar je, lepo in dobro, od vseh se uči in v vsem prepoznava Božanski blagoslov, plemenitost in milost. Živi v globoki hvaležnosti. Zapomni si, hvaležnost je skrito seme ljubezni! Sčasoma bo seme vzklilo, zraslo in prineslo plodove. Šele ko okusiš plodove, občutiš, kaj je resnična ljubezen.
Tisti, ki poznajo to stanje, ga zelo težko opišejo tistim, ki ga niso okusili. Kar koli je človek od ljubezni okusil, kakor koli in na kateri koli stopnji, je to samo majhen delček Božanske ljubezni. Ljubezen med moškim in žensko je prav tako del te Božanske ljubezni. Vendar lahko ljubljena oseba postane zastor med to minljivo ljubeznijo in popolnostjo večne ljubezni. Nekega dne, inšallah, bo ta zastor padel in pojavil se bo resnični Ljubljeni v vsej svoji veličastnosti.
Božanski blagoslov prihaja k nam pogosto preko drugih ljudi. Tako se Božanska ljubezen manifestira med ljudmi. Zato ti bom povedal zgodbo o izjemni ljubezni med Jusufom, najlepšim od vseh Božjih odposlancev, in Zulejho, Potifarjevo ženo.
Zulejha se je v Jusufa zaljubila v prvem trenutku. Za ljubezen do njega je žrtvovala vse – denar, ugled in status. Tistim, ki so ji o njem prinašali vesti, je delila svoje najvrednejše bisere in se tako osramotila pred aristokracijo in ugledneži Egipta – poročena ženska, brezsramno zaljubljena v sužnja svojega moža. A v tem se skriva globoka resnica.
To ni bila navadna ljubezen – ko je ljubezen tako močna, četudi prepovedana ali nezakonita – nam lahko pomaga popolnoma pozabiti nase. Takšna ljubezen nas lahko pripelje izza ustaljenih pravil in družbenih omejitev – k Resnici.
Čez leta se je družbeni položaj Jusufa in Zulejhe spremenil: Jusuf je postal faraonov prijatelj in svetovalec, Zulejho je mož zaradi njene škandalozne ljubezni zavrgel. Živela je težko življenje, za golo preživetje je bila prisiljena garati in celo prosjačiti. Nekega dne je Jusuf zagledal Zulejho na ulici. Oblečen v svilo je jahal na prelepem vrancu, obkrožen s svetovalci in z vojsko. Zulejhina lepota je ob težkem življenju zbledela. Jusuf je razjahal konja, pristopil k Zulejhi in jo vprašal, ali bi bila njegova žena, zdaj ko sta oba svobodna. "Ne, Jusuf," mu je odgovorila, "moja velika ljubezen do tebe je bila le zastor med mano in večnim Ljubljenim. Z njegovo milostjo sem potrgala ta zastor. Zdaj tvoje ljubezni ne potrebujem več."
"No, si razumela?" me je vprašal mojster na koncu. Prikimala sem. Nauk zgodbe je kristalno jasen: na poti svoje velike ljubezni do Jusufa je Zulejha našla to, kar iščemo vsi – Izvor Božanske Ljubezni.
Iz uvodnika urednice Vesne Fister v februarski Sensi