Objektivna znanost in subjektivna duhovnost sta komplementarni

1. Uvod

“Science without faith is lame, religion without science is blind. “ Albert Einstein

Znanost in duhovnost raziskujeta in iščeta resnico, vendar s popolnoma drugačnimi temeljnimi principi in zastavljenimi vmesnimi cilji. Hkrati seveda uporabljata tudi popolnoma drugačne pristope in metodologije.

Duhovni pogled na svet je temelj vseh učenj velikih modrecev, pomembnih filozofskih in religioznih šol ter svetih tekstov vzhoda in zahoda. Vse različne duhovne šole temeljijo na enakih osnovnih principih:

• smisel življenja presega samo njegov materialni vidik;
• vse kar obstaja je eno - izhaja iz istega izvora in služi istemu namenu;
• resnica je neopisljiva in zato razumu nedosegljiva, vsak jo mora nujno začutiti sam, s subjektivno izkušnjo;
• namen življenja je učenje, cilj je preseganje omejenosti ega, subjektivno spoznanje resnice in doseganje modrosti;
• duhovno življenje temelji na gojenju duhovnih vrednot, kot so ljubezen in sočutje, ponižnost in strpnost, preprostost in skromnost, sprejemanje in odpuščanje, iskrenost, zaupanje in pogum.

Duhovnost nujno temelji na subjektivnem čutenju in zaupanju in z razumom je ni mogoče niti potrditi niti ovreči.

Zaradi nujnosti subjektivne izkušnje duhovnosti ni mogoče objektivizirati - je nemerljiva in neponovljiva v objektivnem smislu.

Na drugi strani pa znanost temelji samo na merljivih in s tem opisljivih in ponovljivih pojavih. Kar je objektivno merljivo in opisljivo, je za znanost zanimivo, subjektivna doživetja in čutenja so pri strogi znanstveni obravnavi nedopustna in zavajajoča.

Vsaka znanstvena teorija mora biti objektivno preverljiva, vsak poskus ponovljiv. Pri tem se eksplicitno zahteva, da se loči eksperiment od eksperimentatorja - od njegovih čustev in namenov.

Torej subjektivne izkušnje so za znanost nedosegljive - nemerljive in s tem neopisljive in nezanimive.

Znanost in duhovnost sta torej na prvi pogled nezdružljivi in ena z drugo nimata kaj početi. Pa vendar nas veliki misleci in znanstveniki opozarjajo, da ni tako. Sam Albert Einstein je bil zelo duhoven človek, o čemer nam v šolah seveda ničesar ne povedo.

V naslednjem razdelku najprej prikažemo matematične meje opisljivosti in s tem meje, ki jih znanost v principu ne more preseči. Zatem v 3. razdelku osvetlimo relacijo med znanostjo in duhovnostjo - med objektivnostjo in subjektivnostjo.  4. razdelek na kratko povzame znanstvene potrditve pojavov, ki so najverjetneje povezani z duhovnostjo. Zaključimo z diskusijo o potrebni harmoniji med duhovnostjo in znanostjo, med srcem in razumom.

2  Meje znanosti so meje objektivne opisljivosti

Teorija izračunljivosti (Hopcroft in Ullman, 1979) opozarja, da je skoraj zanemarljiv delež problemov, ki si jih lahko formalno zastavimo, rešljiv algoritmično. Turingovih strojev (algoritmov) je števno neskončno mnogo, problemov pa je neštevno neskončno mnogo, kar ustreza moči potenčne množice prejšnje veličine. Prva veličina je enaka moči množice naravnih oziroma racionalnih števil (diskretni svet), druga pa moči množice realnih števil (zvezni svet).

Danes uporablja znanost naslednje formalne simbolične jezike za opisovanje (modeliranje) realnosti:
-    matematična logika,
-    računalniški programski jeziki,
-    rekurzivne funkcije in
-    formalne gramatike.

Vsi ti formalizmi so po izrazni moči med seboj enakovredni in vsi imajo enake omejitve (Manna, 1974; Hopcroft in Ullman, 1979): lahko (delno) opišejo pojave znotraj diskretnega sveta, medtem ko lahko opišejo samo tako rekoč zanemarljivo majhen del zveznega sveta

Že sama imena množic so zgovorna:
-    racionalna števila: tista, ki so dosegljiva, doumljiva z razumom (racio);
-    iracionalna so nedosegljiva razumu, neopisljiva, nedoumljiva;
-    realna števila: predstavljajo realnost, resnico, zveznost, continuum.

Torej, če je svet dejansko zvezen, potem je najverjetneje neopisljiv s katerimkoli formalizmom, ki ga znanost danes uporablja. To bi dejansko pomenilo, da znanje, ki nam ga lahko dajo znanost, knjige, učitelji, ni nikoli dokončno, saj je vedno samo približek in  ne more popolnoma opisati realnosti, kot v simboličnem jeziku ni možno opisati vseh realnih števil.

To seveda ne pomeni, da realnost ne obstaja, in da je ni mogoče subjektivno začutiti - le objektivni opis ni mogoč. To je matematično dokazano dejstvo!

3 Relacija med znanostjo in duhovnostjo

Tabela 1 povzema relacijo med znanostjo in duhovnostjo. Znanstveniki pri svojem delu uporabljajo razum. Pri tem se omejijo na objektivno merljive in opisljive pojave. Namen znanosti je opisovati realnost, in pri tem uporabljati logični, racionalni um.

Znanost zanima, KAKO deluje vesolje, in želi delovanje opisati. Pri tem preučuje materialni, merljivi vidik sveta.

Po drugi strani mistiki za dojemanje realnosti uporabljajo notranji čut, srce. Njihov namen je začutiti in se zavedati realnosti. Pri tem uporabljajo intuitivni um. Zanima jih, ZAKAJ obstaja vesolje, in iščejo smisel življenja. Pri tem se osredotočajo na subjektivno (nemerljivo) zavest.

Znanost modelira empirične podatke: postavlja model (hipotezo, teorijo), ki opisuje meritve, ki se, če dovolj natančno opisuje podatke, sčasoma privzame kot (naravni) zakon. V sako stvar je treba dvomiti in vse preveriti.

Če sčasoma pride do drugačnih (bolj natančnih, pod drugačnimi pogoji itd.) meritev, ki se ne skladajo z zakoni, se obstoječi zakoni spremenijo/razširijo, tako da pokrivajo tudi nove meritve. Znanost se pri opisovanju realnosti omeji na razum, ki je omejen s simbolično reprezentacijo/opisljivostjo, čeprav seveda znanstveniki pri ustvarjalnem raziskovanju uporabljajo (najverjetneje neopisljivo) intuicijo.

Znanost je omejena na opisovanje racionalnega - diskretnega sveta. Pri tem velja samo posredna, objektivna izkušnja, dobljena z meritvijo. Rezultat znanosti je znanje, ki je namenjeno praktični uporabnosti ter aktivnemu poseganju v naravo in njenemu podrejanju in nadzoru.

Tabela 1: Relacija med znanostjo in duhovnostjo

ZNANOST / DUHOVNOST

znanstveniki / mistiki
razum / čut, srce
objektivnost, opisljivost / subjektivnost, neopisljivost
opisovanje realnosti / čutenje, zavedanje realnosti
logični, racionalni um  / intuitivni um
KAKO? opisovanje / ZAKAJ? iskanje smisla
preučuje materijo / preučuje zavest

NAKLJUČJE / "NA KLJUČ"
dvom, preverjanje / zaupanje
logika, eksperimenti, statistika / sprostitev uma, meditacija, obredi
razumska členitev, specifični zakoni / povezovanje v enost, splošno načelo
diskretni svet (N), racionalni svet (Q) / zvezni, realni svet (R), iracionalnost, transcendentnost
objektivna, posredna izkušnja / subjektivna, neposredna izkušnja
aktivna, nasilna svobodna volja / pasivna, ubrana svobodna volja
podrejanje, nadzor / sodelovanje
praktična (sebična) korist / vse je eno

znanje / modrost
znanstvene teorije (matematični modeli): (kvantna fizikateorija relativnosti, termodinamika, teorija evolucije)  / duhovne vrednote (potrpežljivost,strpnost, ponižnost, skromnost iskrenost, spontanost, zaupanje, pogum…)

znanstvene vede in discipline (matematika, naravoslovne vede (fizika, kemija, biologija,…) družboslovne vede, filozofija, tehnične vede / duhovna gibanja (joga, tantra, tao, zen, alkimija, kabala, teozofija, sufizem, institucionalizirane religije, novodobna gibanja (New Age)

Po drugi strani pa duhovnost goji duhovne vrednote, kot so ljubezen in sočutje, ponižnost in strpnost, preprostost in skromnost, sprejemanje in odpuščanje, iskrenost, zaupanje in pogum.

Na osnovi vere in zaupanja, ki presega strahove in meje ega, duhovni iskalec uporablja sproščanje uma, meditacijo in razne obrede, z namenom doseči neposredno izkušnjo realnega sveta - razširiti svojo zavest na vse, kar obstaja, in neposredno spoznati resnico, enost vsega kar obstaja. Rezultat duhovnosti je modrost, ki se zaveda realnosti, je ubrana z vesoljem in sodeluje z naravo.

Znanost se ne sprašuje: zakaj vesolje obstaja in čemu je življenje namenjeno. Zaradi ignoriranja teh dveh vprašanj mnogi privzamejo kot temeljni princip, da je vesolje in življenje nastalo po naključju in da sama po sebi nimata  nobenega globjega smisla (pa vendar že sama beseda namiguje, da naključja ne obstajajo - vse se dogaja NA KLJUČ... ).

Seveda materialistična predpostavka, da je vesolje nastalo po naključju in da življenje nima globjega smisla in namena, nima nobene znanstvene osnove.

Filozofija (v prvotnem pomenu besede) poskuša odgovoriti na obe vprašanji, vendar pri tem potrebuje razum in srce. O tem govorijo vsi veliki modreci, duhovni učitelji in filozofi vzhoda in zahoda: Sokrat, Platon, Plotin, Lao Ce, Buda, Jezus, Zaratustra itd. Današnja filozofija poskuša posnemati znanost in izključuje srce (um, etiko).  Iz učenj velikih modrecev bi lahko sklepali, da sta tako razum kot srce nujna za harmoničen razvoj zavesti.

4.  Znanost potrjuje duhovnost

Z duhovnim pogledom na življenje so najverjetneje povezani pojavi, ki jih današnja znanost ne priznava, jih pa lahko vključimo v širši (zaenkrat neznanstven) model, ki vključuje materijo (fizično telo) na svojem najnižjem nivoju in je seveda nujno potrebna za uresničevanje smotrov in ciljev višjih nivojev (energijskega, čustvenega, mentalnega in duhovnega nivoja).

Seveda znanost ne prehiteva in poskuša korak za korakom pojasnevati posamezne fenomene. Danes je verjetno energijski nivo najbližje temu, da ga znanost prizna oziroma vključi v svojo paradigmo. Vse več raziskovalcev se ukvarja z raziskavo energijskega biopolja okoli živih objektov (Detela, 2002, Korotkov, 2002), ki mu popularno rečejo aura (Brennan, 1995).

V članku (Kononenko, 2003) smo opisali več pojavov, ki jih je znanost opazila, vendar jih ni moč razložiti s trenutnim poznavanjem naravnih zakonov:

1.    Vpliv molitve zdravilcev na zdravje pacientov:

V zadnjih nekaj letih pa je bilo objavljeno že več znanstvenih raziskav vpliva molitve na daljavo na zdravje ljudi, ki so bile narejene v strogo znanstvenih scenarijih z dvojno slepimi poskusi, ki izključujejo sugestijo in placebo (Byrd, 1988; Harris in sod., 1999;  Cha in sod., 2001; Lebovici, 2001).

V teh študijah so bili pacienti naključno razdeljeni v eksperimentalno in kontrolno skupino, poklicni zdravilci ali »običajni« verniki so molili za zdravje ljudi v eksperimentalni skupini, ne da bi prišli osebno v stik s temi ljudmi.

Za vsakega od pacientov v obeh skupinah so pred in po terapiji z molitvijo zabeležili vrednosti parametrov, ki kažejo na zdravstveno stanje pacientov. V vseh štirih študijah so bile razlike statistično signifikantne v prid učinkovitosti molitve za zdravje na daljavo.

2.    Obsmrtna doživetja

Obsmrtna doživetja se v Sloveniji in po svetu še vedno pri mnogih uvrščajo med tabu teme (Harpur in sod., 1997; Kubler-Ross, 1991; Moody in Kubler-Ross, 2001; Moody, 1975). Vendar se vse več znanstvenikov ukvarja z obsmrtnimi doživetji in objavljene so že resne študije.

Na kognitivnih konferencah v Ljubljani (Detela in sod., 2002; Kononenko in Jerman, 2003) smo obravnavali to tematiko in končni zaključek je bil enak tistemu, ki je naveden v resni znanstveni študiji (van Lommel in sod., 2001): Treba je upoštevati tudi teorijo o transcendenci zavesti, kjer v spremenjenem stanju zavesti identiteta, kognicija in čustva delujejo neodvisno od nezavestnega telesa, vendar zadržijo sposobnost nesenzorne percepcije.

3.    Predvidevanje bližnje prihodnosti

V raziskavah (Bierman in Radin,1998) in (Bierman, 2002) rezultati nakazujejo na nenavadno sposobnost ljudi, da njihovo telo (merjeno preko prevodnosti kože) lahko predvideva prihodnost vsaj za nekaj sekund vnaprej.

4.    Telepatija in telekineza

Mnogo ljudi ima občasno telepatsko doživetje, kar povečuje zaupanje v to, da je telepatija možna. Hkrati s prenosom informacije pa velja, da ta miselna informacija lahko vpliva tudi na fizični svet - na materijo. Raziskave telepatije in telekineze to tudi potrjujejo (Jahn in sod., 1997; Dunne in Jahn, 1995; Wackerman in sod., 2003).

5.    Neposredno gledanje

V Rusiji je skupina pod vodstvom g. Bronnikovega in dr. Lognikove razvila metodo mentalnega treninga, namenjeno slepim in slabovidnim otrokom, da bi se lahko znašli v prostoru brez uporabe običajnega vida (Korotkov in Bundzen, 2002; Korotkov in sod., 2002).

Intenzivni mentalni trening poteka več let in nekateri otroci so po tem sposobni izvensenzorne percepcije – neposredni vid, ki, ne uporablja fizične oči. Skupina ima velike uspehe pri rehabilitaciji slepih in slabovidnih otrok. Pri raziskavah neposrednega vida uporabljajo Kirlianovo kamero, ki pokaže specifičen vzorec korone prstanca, ki je značilen za t.i. spremenjeno stanje zavesti (Korotkov, 2002).

Poleg zgoraj omenjenih fenomenov zavesti lahko med področji raziskav, ki potrjujejo mejne pojave zavesti, navedemo še: preučevanje učinkov meditacije, raziskave spomina vode, ki je osnova homeopatskega zdravljenja, preverjanje radiestezije, preverjanje astrologije ter preverjanje učinkov alternativnega in komplementarnega zdravilstva: akupunkture, homeopatije, preverjanje energijskega stanja pacientov s Kirlianovo kamero itd.

5 Harmonija srca in razuma

Razum uporablja logiko, algoritme, simbolične formalizme. Zavest pa ima najverjetneje globji pomen in namen, zato je zavest nujno povezana z etiko življenja.

Razum brez srca je nezavedna inteligenca, sposobna uničevati in uničiti okolje in sebe. Razum je inteligenca brez uma. Lahko bi poenostavljeno  rekli srce = um = etika ter razum+srce = zavest.

To potrjuje Einsteinov citat: »Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa.« Kot je dejal Dalaj Lama v Ljubljani: Potrebujemo izobrazbo in čut moralne etike - to dvoje mora iti skupaj.

Vpliv molitve na zdravje, telepatija, telekineza, predvidevanje bližnje prihodnosti in neposredni vid so si med seboj podobni in mogoče bo v bližnji prihodnosti znanosti uspelo postaviti model, ki bi bil konsistenten s temi pojavi, in bo mogoče obsegal tudi energijski (eterični) nivo realnosti. Obsmrtna doživetja pa posegajo na višje nivoje realnosti in nas spominjajo, da ima življenje globji smisel in namen, kot samo golo preživetje fizičnega telesa (do njegove smrti).

Telepatski poskusi na Princetonski univerzi nakazujejo, da je potrebno v opis sveta vključiti opazovalca – njegovo zavest oziroma svobodno voljo (Kononenko, 2002). Razlago za te pojave dobimo s pomočjo kvantne fizike. Kvantni princip nedoločenosti stanja »vse do meritve« najverjetneje pomeni »vse do meritve, ki jo izvrši zavestno bitje«.

Ta princip srečamo v različnih duhovnih učenjih, hkrati pa ga zagovarjajo tudi mnogi vrhunski fiziki. Veliki matematik John Von Neumann, ki je razvil rigorozno matematično osnovo kvantne mehanike, je verjel, da edino človeška zavest lahko zruši valovno funkcijo.  Dobitnik Nobelove nagrade, fizik Eugene Wigner, je zapisal: »… (Iz povedanega) sledi, da je kvantni opis objektov pod vplivom vtisov, ki vstopajo v mojo zavest…

Sledi, da ima zavest drugačno vlogo v kvantni mehaniki kot nezavedna merilna naprava.« Slavni fizik John Wheeler je naredil še korak naprej. Po njegovem se lahko vesolje pojavi v fizični realnosti samo skozi opazovanje zavesti. Opazovalec je nujen za ustvarjanje vesolja, saj je vesolje stvaritev opazovalca.

Veliki modreci nas učijo, da se mora vsak soočiti sam s seboj in sebe spoznati. Vsak ima pri tem sam odločilno vlogo. Vsak je pomemben, enkraten, drugačen od ostalih (po zunanjem in po notranjem).

Duhovni pogled na svet izvira iz starodavnih tradicij in je plod notranjega uvida mnogih velikih mislecev in filozofov. Veliki učitelji samo spodbujajo, vendar ne morejo storiti ničesar namesto nas. Zato je filozofija (v prvotnem pomenu te besede) nujnost – vedno in prav zdaj, za vsakega človeka, da lahko začne odkrivati stvari z razumom in s srcem, z znanostjo in z duhovnostjo.

Duhovni pogled na svet je konsistenten z znanstvenimi dejstvi, vendar, vsaj zaenkrat, mogoče pa tudi v principu, nedokazljiv, kot je neopisljivo vse kar presega razum in na prvem mestu sta to gotovo intuicija in smisel življenja, ki ju čutiš v srcu.

Avtor: prof. dr. Igor Kononeko, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

 

Literatura
D.J.Bierman (2002) New developments in presentment research or the nature of time. In: J.Fernandes (ed.) Frontier Science, CTEC, Univ. Fernando Pessoa Press, Porto.
D.J.Bierman, D.I.Radin (1998) Anomalous unconscious emotional responses: Evidence for the reversal of the arrow of time. In: S.R.Hameroff et al. (eds) Tucson III: Towards a Science of Consciousness, MIT Press.
B.A.Brennan (1995) Moč zdravilnih rok, Ljubljana, Gnosis-Quatro.
R. C. Byrd (1988) Positive Therapeutic Effects of Intercessory Prayer in a Coronary Care Unit Population,
Southern Medical Journal, Vol. 81, No. 7
K.Y.Cha, D.P.Wirth, R.A.Lobo (2001) Does prayer influence the success of in vitro fertilization-embryo transfer? The Journal of reproductive medicine, Vol 46, September 2001.
A.Detela (2002) Magnetni vozli, Ljubljana, Littera Picta.
A. Detela, M. Gams, G. Repovš, A .Ule (ur.) (2002) Kognitivne znanosti:zbornik 5.mednarodne multi-konference Information Society IS'2002, 14.-18.oktober: Ljubljana: IJS.
B.J. Dunne, R.G. Jahn: Consciousness and anomalous physical phenomena, PEAR, Princeton University, Technical note PEAR 95004, May 1995.
A. Einstein (1940). Science and Religion. Nature, 146 (Nov. 9), 605-607.
T. Harpur (1997), Life After Death, McClelland & Stewart.
Harris, W.S., Gowda, M., Kolb, J.W., Strychacz, C.P., Vacek, J.L., Jones, P.G., Forker, A., O’Keefe, J.H., and McCallister, B.D. (1999) A Randomized, Controlled Trial of the Effects of Remote, Intercessory Prayer on Outcomes in Patients Admitted to the Coronary Care Unit. Arch Intern Med. 159:2273-2278.
J.E. Hopcroft in J.D. Ullman (1979) Introduction to Automata Theory, Languages, and Computation, Addison-Wesley.
R.G. Jahn, B.J .Dunne, R.D. Nelson, Y.H. Dobyns and G.J. Bradish: Correlations of random binary sequences with pre-stated operator intention: A review of a 12-Year Program, Journal of Scientific Exploration, 11(3)345-367, 1997.
I. Kononenko (2002) Znanost in duhovnost, Sodobnost 66(2):259-264.
I. Kononenko  (2003) Znanost preverja duhovnost, V: I. Kononenko, I.Jerman (ur.)  Mind-body studies : proceedings of 6th International Conference on Cognitive Science, Ljubljana, 13-17th October 2003. Ljubljana: IJS.
I. Kononenko, I.Jerman (ur.) (2003) Mind-body studies : proceedings of 6th International Conference on Cognitive Science, Ljubljana, 13-17th October 2003. Ljubljana: IJS.
K.Korotkov (2002) Human Energy Field – Study with GDV Bioelectrography, Fair Lawn, NJ:Backbone Publ.
K.Korotkov, P.Bundzen (2002) Bioelectrography correlates of direct vision phenomenon. Technical report. St. Petersburg State Institute of Fine Mechanics and Optics, Technical University, Russia.
K.Korotkov, P.Bundzen, V.Bronnikov, L.Lognikova (2002) Bioelectrography correlates of direct vision phenomenon. Proc. 6.International scientific congress on GDV Bioelectrography, St.Petersburg, July 13-14, pp.47-50.
E.Kubler-Ross (1991), On Life After Death, Celestial Arts.
L. Leibovici (2001) Effects of remote, retroactive intercessory prayer on outcomes in patients with bloodstream infection: randomised controlled trial. British Medical Journal, 323, 1450-1451
Pim van Lommel, Ruud van Wees, Vincent Meyers, Ingrid Elfferich (2001) Near-death experience in survivors of cardiac arrest: a prospective study in the Netherlands, Lancet  358: 2039-45.
Z. Manna  (1974) Mathematical Theory of  Computation, McGraw-Hill.
A.R.Moody (1975) Life After Life, (Slovenski prevod: Življenje po življenju), Prosvjeta, Zagreb, 1984
A.R. Moody, E. Kubler-Ross (2001), Life After Life: The Investigation of a Phenomenon--Survival of Bodily Death, Harper, San Francisco.
J.Wackermann, C.Seiter, H.Keibel, H.Walach (2003) Correlations between brain electrical activities of two spatially separated human subjects, Neuroscience Letters 336: 60-64.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja