Patanjalijeve Joga sutre

Stara avtentična učenja joge, ki so še vedno aktualna za sodobnega človeka

26. 3. 2015

V Indiji pogosto pravijo, da poznavanje in izvajanje joge ni popolno, če ni skladno z avtentičnem učenjem Joga suter. Tekst je nastal 300 let pred Kristusovim rojstvom, njegov avtor pa je indijski jogij Patanjali. Joga sutre so prvi sistematičen zapis o jogi, ki vsebuje štiri poglavja.

V knjigi je opisanih 195 suter (v nekaterih izdajah se jih omenja 196). V zadnjem stoletju smo priča neverjetno hitrim tehnološkim in družbenim spremembam, samo delovanje in pogojenost našega uma pa se ni prav nič spremenilo. Še vedno se moramo soočati z istim nemirnim in pogojenim umom, kot so se ljudje včasih.

Če je naš um pogosteje nemiren in zmeden, kot pa jasen, nam bo lahko povzročil mnogo nepotrebnega trpljenja, frustracij in težav. Temelj osebne prakse joge je zato postopno umirjanje uma in potovanje h globljemu delu samega sebe.

Kaj pomeni izraz sutra

Sanskrstka beseda sutra pomeni aforizem. Sutre so zapisane v nekaj besedah ali enemu kratkemu stavku. Tekst skriva v sebi globlji pomen in sporočilo. Bistvo suter je njihova povezanost med seboj; pisane so namreč v pomenskem zaporedju, zato je vsaka sutra povezana s prejšnjo. Izjema je prva sutra, ki izpostavi pomen prakse joge, ki je povezana s sedanjim trenutkom in samoraziskovanjem tu in zdaj.

Beseda sutra nosi v sebi pomen povezanosti tudi zato, ker so v starih časih učenja, ki so se sprva prenašala le po ustnem izročilu, začeli zapisovati na bambusove liste. Te so nato povezali med seboj (sutre so bile nekakšna predhodna oblika klasične knjige).

V indijski duhovni tradiciji obstaja mnogo raznovrstnih suter. Poleg Joga suter so znani teksti, kot so Kama sutra (govori o užitku, ki se izraža v zavestni in ustvarjalni spolnosti), Brahma sutra (opisuje značilnosti Brahmana, duhovne inteligence) in Šiva sutra (govori o božanstvu Šive).

Globina in kompleksnost sanskrtskega jezika

Sanskrt je zelo specifične jezik. V indijski tradiciji ga imajo za jezik Bogov, ki ne nosi v sebi samo sporočilne vrednosti besede, temveč tudi specifično energijo, ki se izrazi ob izgovorjavi specifične besede, sutre ali mantre. Zato imajo lahko sanskrtske besede harmoničen vpliv na delovanje našega uma, četudi ne razumemo pomena besede ali stavka.

Tradicija nas uči, da to drži le takrat, ko besede pravilno izgovorimo (skladno s pravili sanskrtskega jezika). To ne pomeni nujno samo pravilnega naglasa besede, temveč tudi čistost našega notranjega namena – zakaj nekaj sploh naredimo. Ob tem je treba razumeti kompleksnost sanskrta, ki je večpomenski. Večina besed ima veliko različnih pomenov, ki se uporabljajo glede na kontekst osnovnega sporočila. Zaradi tega razloga prihaja do velike zmede pri tistih učencih joge, ki berejo različne interpretacije Joga suter.

Samo z branjem primarnega teksta si ne morete prav dosti pomagati. Tako kot ne z golim branjem treh osnovnih tekstov hatha joge (Hatha joga pradipika, Šiva Samhita in Gheranda Samhita). Pri vseh teh tekstih, kot tudi v indijski hinduistični 'bibliji' (Bhagavad Gita ali Gospodova pesem) moramo brati dobre komentarje, ki bolj osvetljujejo in pojasnijo izvorno sporočilo.

Vse šole joge se strinjajo, da je najbolj verodostojen komentar Patananjalijevih Joga suter, ki jih je napisal veliki učitelj Vyase. Vsa dobra in poglobljena učenja Joga suter izhajajo prav iz njegove komentarja. Ne glede na naravo komentarjev pa je bistvo Joga suter nedogmatično spodbujanje učenca joge k večji samorefleksiji in pripravljenosti pogledati iskreno vase in duhovne zakone življenja ter samouresničitve.

Temelj joge je raziskovanje uma ter duhovne zavesti in ne zgolj vadba za fizično telo in sprostitev. Ob podrobnem študiju Joga suter vidimo, da je asana omenjena samo trikrat. Bistvo joge je um in ne fizično telo. Naše fizično zdravje in psihosomatska vitalnost sta vsekakor pomembna, vendar samo po sebi to ni glavni temelj avtentične joge.

Problem sodobne joge je, da je skrenila s poti celostnega učenja joge in podobno kot zahodna znanost začela proučevati človeka enodimenzionalno. Zaradi iskanja všečnosti in priljubljenosti je danes večina jogijskih šol usmerjena dokaj fizično (tudi sam poučujem fizične aspekte joge). S tem ni nič narobe, težava nastane le takrat, ko se tu raziskovanje konča.

Patanjali kot drugi avtentični učitelji joge nas spodbujajo, da raziskujmo globlje. Kaj je tisto, kar se skriva izza telesnosti, dihanja in uma? Kako je praktično in izkustveno povezana naša pogosto zakrita duhovna narava s telesom in z umom? Sodobni marketinški prijemi uporabljajo izraze, kot so joga, 'body-mind' povezave vsevprek. Pogosto tudi takrat, ko ti izrazi kot resnična stanja nikakor ne sodijo v prakso, ki jo dejansko poučujejo.

Odnos telo-um-duša potrebuje veliko zavest­nega dela v sebi. Veliko potrpljenja, pripravljenosti in poguma iti preko temnih plasti samega sebe in mnogih notranjih ovir. Razvijanje odnosa z globljimi deli samega sebe (kar je temelj joge) ne more biti nekaj hitrega, površnega in komercialnega. Ta odnos se gradi postopno. Pogosto tega sploh ni mogoče narediti brez opore in vodenja pravega osebnega mentorja, guruja ali učitelja.

Nekaj ključnih sporočil Joga suter

1. Joga ni samo izraz za tehnike. Joga je pot in proces, ki nas vodi v posebno notranje stanje. Patanjali pravi, da je joga stanje umirjenega uma. (Joga sutra I.2 : Chitta vrtti nirodha)

Umirjen um lahko postane naš najboljši prijatelj in svetovalec. Življenje nas pogosto preko osebnostnih frustracij in lastnih napak uči, da nihče ne more biti naš večji sovražnik, kot je nemiren in zmeden um. To je tudi temelj azijske filozofije nasploh. Redna in primerna osebna praksa joge nam mora pomagati doseči večjo umirjenost, jasnost in radost. Samo umirjen um nas lahko pripelje k svoji pravi notranji naravi in identiteti. Ljudje smo pogosto ujeti v svoje različne misli in občutke in se v popolnosti z njimi tudi poistovetimo.

Dovolite mi, da vam podam primerjavo iz narave. Nemiren um postane kot nebo, polno oblakov in hitrih sprememb, ki se lahko občasno izrazijo tudi kot neurja. V takih primerih ne vidimo več sonca in začenjamo celo zmotno verjeti, da ga sploh ni. V resnici je samo zakrit, nekje daleč stran. Enako v našem notranjem življenju misli, prepričanja, spomini, občutki in čustva zameglijo naše duhovno bistvo in tako živimo v zmotnem prepričanju, da ga sploh ni. Joga psihologija poudarja, da je istovetenje (z minljivimi spremembami) glavni izvor našega notranjega trpljenja in težav.

2. Z jogo lahko preprečimo trpljenje, ki še ni prišlo. (Joga sutra II.16 : Heyam dukham – anagatam)

Telesne in včasih tudi psihološke bolečine so pogosto neizogibne. Vsem se zgodi, da se kdaj poškodujemo ali zbolimo. Kljub rednemu izvajanju joge se ne bomo mogli vedno izogniti bolečinam. Lahko pa se, z boljšim samozavedanjem in dobrimi odločitvami (ki so rezultat jasnega uma in duhovne inteligence) izognemo trpljenju. Zato v duhovnosti velja aksiom: Bolečina je neizogibna, trpljenje je izbira. Predvsem zato, ker v neki fazi samorazvoja uvidimo, da so spremembe in bolečine le del življenja, medtem ko znotraj nas obstaja svobodna duhovna zavest, ki se ne spreminja in ni podvržena zunanjim vplivom in težavam.

Vse tehnike joge, ki so lahko fizična praksa, dihanje, energijske tehnike, meditacija in vizualizacija, nas učijo, da po potrebi spremenimo tisto, kar lahko. Ob tem pa moramo razviti in izraziti primerno stopnjo notranje moči, s katero lahko sprejmemo, česar ni možno spremeniti.

3. Asana je položaj človeka, ki v sebi združuje kakovost stabilnosti in lahkotnosti. (Joga sutra II.46: Sthiram sukham asanam)

Asana v kontekstu Joga suter ni samo izraz za telesne položaje, kot misli večina ljudi. Asana je stanje tako telesa kot uma, ki v sebi nosi stabilnost (ki mi daje občutek varnosti in smisla). Samo umirjen um je stabilen um. Sama stabilnost nas lahko vodi v preveliko napetost in življenjsko togost. Patanjali zato svetuje, da je treba v sebi razviti tudi navidezno nasprotujoče stanje. Lahkotnost oziroma sproščenost, ki mi omogoča udobje, radost in sposobnost nenasilnega osebnega spreminjanja oziroma preobrazbe.

Asana je orodje ali tehnika, ki me pripelje k samemu sebi. S pomočjo asane se lahko počutim udobno in varno s samim seboj. Iz vidika joge je fizično telo tempelj, za katerega moramo primerno skrbeti. Predvsem zato, da se lahko preko njega duhovna sila, ki prebiva globoko v našem srcu, lažje in učinkoviteje izraža prav vsak dan našega dragocenega življenja.

Blaž Bertoncelj, www.parinama.si