Velikokrat slišimo različne duhovne izraze o povezavah duš, o dušah dvojčicah, komplementarnih dušah, sorodnih dušah itd. Razlag je na tisoče, pa poglejmo, kaj v resnici stoji za tem.
Duhovni svet ima točno določeno duhovno hierarhijo, v grobem lahko to hierarhijo razdelimo v tri nivoje. Prvi nivo je astralni svet, ki je najnižji v tej duhovni hierarhiji, namenjen je čustveni preobrazbi. Drugi nivo je mentalni nivo, ki je namenjen miselni preobrazbi, in tretji, najvišji, je kavzalni nivo, ki je namenjen duhovni preobrazbi. Vse duše, ki prebivajo na teh treh nivojih, lahko imenujemo zemeljske duše, saj so to duše, ki se utelešajo v naših fizičnih telesih. Živijo znotraj svoje duhovne hierarhije, v velikih skupinah, po nekaj tisoč ali nekaj deset tisoč duš v eni skupini, ki skupaj tvorijo neko zaključeno celoto. Vse te duše se med seboj dopolnjujejo na vseh področjih svojega bivanja in delovanja.
Ko pride čas, da se določena duša iz take skupine utelesi v človeškem telesu, se to zgodi v času rojevanja, ko duša vstopi v dojenčkovo telo ob njegovem prvem vdihu in tako tvori nov začetek simbioze telesa in duha. Vse ostale duše iz skupine ravno utelešene duše se bodo formirale v duhovno vodstvo te osebe in na tak način se bo prijateljevanje, sodelovanje in dopolnjevanje duš iz te skupine nadaljevalo naprej. To pomeni, da ko želimo povezavo z duhovnim svetom, se obrnimo na svoje duhovno vodstvo, kjer so duše iz naše sorodne skupine, ki bodo naredile vse, kar je v njihovi moči, da nam olajšajo življenje na Zemlji.
Ko pa se v fizičnem življenju srečata dve osebi, ki imata v sebi dušo iz iste duhovne skupine, temu rečemo sorodni duši, saj sta ti dve duši prijateljici iz duhovnega sveta, in ko se takšni osebi v tem življenju srečata kot partnerja, je velika verjetnost da se dopolnjujeta in sodelujeta celo življenje. Taka povezava omogoča trdne temelje skupnega življenja, saj takšni duši stremita k skupnemu razvoju, dopolnjevanju, sodelovanju.... Takšni osebi neprestano vlečeta skupaj, na skupno pot, k skupnim ciljem. To so torej sorodne duše.
Komplementarne duše so nekaj drugega. Je izraz za srečanje, bivanje, sožitje dveh oseb, ki imata v sebi dušo, ki ne izvira iz iste duhovne skupine, a imata v sebi tako energijo, da lahko dajeta ena drugi vse, kar rabita, da se dopolnjujeta in sodelujeta, lahko neko obdobje, lahko celo življenje. Torej te duše niso sorodne po izvoru, ampak po namenu delovanja dopolnjujeta druga drugo.
Vsaka duša ima notranje jedro. To je zelo pomemben del duše, fizično je v spodnjem delu duše, ko je v telesu, je to v srčni čakri. Ko npr. neka oseba umre, gre duša ob zadnjem izdihu iz fizičnega telesa domov v duhovni svet, in takrat se naša notranja zavest obrne navznoter, v zavedanje duše in kot taka predstavlja izhodišče za naslednja življenja. Vsa notranja zavest vsakega življenja predstavlja del jedra naše duše, kjer so vsi zapisi, ki so povezani z nami oz. z našo dušo. Notranje jedro je torej zapis našega bivanja samega in pooseblja tudi vso duhovno hierarhijo v nas samih. Ker se pa vsa življenja ali dopolnjujejo, nadgrajujejo ali sodelujejo, pa notranje jedro predstavlja zapis, po katerem Bog določi duši naslednje življenje, oz. kje in kakšna bo naslednja inkarnacija.
Duša sama ne more izbirati naslednjega življenja, saj nima vpogleda v celotno strategijo razvoja življenja na Zemlji, saj Bog skrbi za ravnovesje in popolnost celotnega vesolja, in mi kot majhen delček te popolnosti s svojimi življenji vplivamo na svojem mikronivoju na razvoj celotnega človeštva in s svojim notranjim jedrom pripomoremo k sistemu izravnave energije na vseh tistih področjih, kjer zapolnimo manjkajoči delček v našem samorazvoju.
Se pa dogaja, da se pri osebnostnem razvoju duš marsikatera življenja pokrivajo. Če sta npr. dve osebi, ki imata duše iz različnih duhovnih nivojev, skupaj kot partnerja tri do štiri zaporedna življenja, sčasoma tvorita skupno notranje jedro, saj se je njuna zavest po fizični smrti obrnila v jedro duše, ki ju bo povezovalo tudi v naslednjih življenjih. Zapisi njunih duš imata veliko skupnih zapisov, iz življenja v življenje se število skupnih zapisov povečuje in ti dve duši sta iz življenja v življenje bolj povezani. To pomeni, da ko se srečata dve osebi, v katerih sta duši, ki imata skupno jedro, ju to jedro kar potegne skupaj in postaneta nerazdružljiva partnerja.
Ko pa se zgodi, da dve sorodni duši tvorita skupno jedro, živita vsaj nekaj zaporednih življenj skupaj kot partnerja, njuno skupno jedro postane izhodišče za naslednje življenje, saj to skupno jedro dobi Božjo posvetitev, iz katerega se rodi nova duša, ki se potem utelesi v dveh telesih, pomeni da se ta duša razdeli na dva dela in predstavlja dušo dvojčico v vseh naslednjih inkarnacijah. Gre v telo dveh oseb - ko se rodi prva, gre celotna duša v telo te osebe, ko se rodi druga oseba, se del duše iz prve osebe preseli v telo druge osebe in kot taki predstavljata nerazdružljivo povezavo v življenju samem. Taka duša ima zavest enosti in stremi k sožitju in enosti tudi v fizičnem življenju.
Sandi, www.meditacija-sandi.com
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
