Ena od najbolj globokih in pomembnih teozofskih idej je ta, da se v večjih ali manjših ciklih vedno znova ponavlja ista mera, isto zaporedje dogodkov. Če razumete en cikel, razumete celoto.
Isti zakoni, ki določajo izgradnjo sončnega sistema, določajo tudi izgradnjo človeka. Zakoni, s katerimi Samost razvija svoje moči v vesolju, od ognjene meglice do LOGOSA, so tudi zakoni zavesti, ki se ponavljajo v vesolju človeka.
Če jih razumete v prvem, jih lahko razumete tudi v drugem.
Dojemite jih v majhnem in razodelo se vam bo večje. Dojemite jih v večjem, pa vam bo postalo razumljivo manjše.
Veliki razvoj od kamna do boga poteka milijone let, prek eonov časa. Toda dolg razvoj, ki poteka v vesolju, se v krajšem časovnem ciklu zgodi v mejah človeštva. V še krajšem ciklu poteka podoben razvoj v posamezniku, hitro, bežno, z vso silo njegove preteklosti za njim.
Te sile, ki se objavljajo in razkrivajo v evoluciji, so v svoji moči zbirne. Utelešene v kamnu, v mineralnem svetu, rastejo in izražajo le malo sile ter v mineralnem svetu dovršijo svoj razvoj. Nato postanejo za mineral premočne in silijo naprej v rastlinski svet. Tu razvijejo vse več in več svoje božanskosti, dokler ne postanejo preveč mogočne za rastlino in postanejo žival.
Z notranjim širjenjem in pridobivanjem izkušenj od živali nato presežejo njihove meje in se pojavijo kot človek. V človeškem bitju nadalje rastejo in kopičijo stalno rastočo silo ter izražajo še večji pritisk na oviro; in nato iz človeka silijo v nadčloveka.
Ta zadnji proces evolucije se imenuje “joga”. Preden je postal posameznik, je imel človek za sabo dolgo evolucijo, isto evolucijo skozi mineral do rastline, skozi rastlino do živali, skozi žival do človeka.
Naša evolucija tukaj vsebuje vso silo zadnje evolucije, zato ima človek, ko pride do tega najkrajšega cikla evolucije, ki se imenuje joga, za sabo celoto nakopičenih sil svoje človeške evolucije. In prav nakopičenje teh ga usposablja za hiter prehod.
Mi moramo povezati našo jogo z evolucijo zavesti, sicer je sploh ne bomo razumeli, kajti zakoni evolucije zavesti v vesolju so povsem isti kot zakoni joge, in principi, po katerih razvija zavest samo sebe v veliki evoluciji človeštva, so isti kot principi, ki jih prevzamemo v jogi in jih premišljeno uporabimo za hitrejši razvoj naše lastne zavesti.
Zato joga, ko določno začnemo z njo, ni neka nova stvar, kakor si domišljajo nekateri ljudje. Celotna evolucija je v bistvu ena. Niz je isti, zaporedja istovetna. Najsi razmišljate o razvoju zavesti v Vesolju, ali v človeški rasi, ali v posamezniku, lahko preučujete zakone kot celoto in v jogi se učite razumno in določno uporabiti iste zakone na vaši lastni zavesti. Vsi zakoni so eno, kakor koli drugačni na svoji stopnji objavljanja.
Če gledate na jogo na ta način, potem bo ta joga, ki se je zdela tako tuja in oddaljena, začela kazati znan obraz ter ne bo prišla k vam v neznanem plašču. Ko preučujete razvoj zavesti in njemu ustrezno evolucijo oblike, se ne bo zdelo tako nenavadno, da morate s človeka preiti na nadčloveka, preseči mejo človeštva, da bi se znašli na področju, kjer se božanskost objavi bolj celovito.
Pospeševanje procesa samorazvoja
Vi ste že izobraženi in razmišljajoči moški in ženske; vi ste se že povzpeli po tej dolgi lestvi, ki ločuje sedanjo zunanjo obliko božanstva v vas od njegove oblike v prahu. Objavljeno božanstvo spi v mineralu in kamnu, se bolj in bolj razvije v rastlinah in živalih, in v človeku končno doseže to, kar se zdi za navadnega človeka njegov vrh.
Če ste opravili vse to, ali ne boste nič več? Ali se zdi tako nemogoče, da se bo zavest, potem ko se je razvila do te mere, v prihodnosti razvila v božansko?
Ko se boste prepričali, da so zakoni evolucije oblike in razvoja zavesti isti v vesolju in v človeku in da s temi zakoni jogi pozunanji svoje skrite moči, boste razumeli tudi to, da ni treba oditi na goro ali v puščavo, se skriti v votlino ali v pragozd, da bi dosegli združenost s Samostjo – z Njim, ki je znotraj in zunaj vas.
Včasih je zaradi kakšnega posebnega namena osamitev lahko koristna. Včasih je dobro, če se začasno umaknemo pred pehajočimi se množicami ljudi. Toda vesolje, ki ga je Ishvara načrtoval zato, da bi se lahko izrazile moči Jaza, je vaše najboljše polje za jogo, načrtovano z božansko modrostjo in bistroumnostjo.
Svet je mišljen za razvoj Jaza; zakaj naj bi torej hoteli zbežati pred njim? Poglejte Shri Krishno v tisti veliki Upanishadi joge, v Bhagavad Giti. On je o njej govoril na bojnem Polju, in ne na gorskem vrhu. O njej je govoril kshattriyu, ki je bil pripravljen na boj, in ne brahmanu, mirno odmaknjenem iz sveta. Kurukshetra sveta je polje joge. Tisti, ki se ne more spopasti s svetom, nima moči, da bi se srečal s težavami prakse joge. Č
e zunanji svet presega vaše moči, kako lahko pričakujete, da boste premagali težave notranjega življenja? Če ne morete premagati drobnih nevšečnosti sveta, kako lahko upate, da boste premagali težave, ki jih mora premagati jogi? Motijo se tisti ljudje, ki mislijo, da je pobeg iz sveta pot, ki vodi do zmage, in da je mir mogoče najti le na določenem mestu.
Dejansko ste vi nezavedno prakticirali jogo že v preteklosti, celo še preden se je ločila vaša samozavest, se zavedla same sebe. Drobec peska je vedel, da je drugačen, vsaj v začasni materiji, od vseh drugih okoli njega. In to je prva zamisel, ki bi jo morali prevzeti in se je trdno oprijeti: da je joga le pospešen proces običajnega razvoja zavesti. Jogo torej lahko opredelimo kot “razumno uporabo zakonov razvoja zavesti v posameznem primeru”.
To je tisto, kar pomenijo metode joge; da preučujete zakone razvoja zavesti v vesolju in jih nato uporabite v nekem posebnem primeru, in ta poseben primer je vaš lasten. Ne morete jih uporabiti na nekom drugem. Morate jih samouporabiti. To je določno načelo, ki ga morate dojeti. Zato moramo naši definiciji dodati še eno besedo: “Joga je razumna uporaba zakonov razvoja zavesti, samouporabljena v nekem posameznem primeru.”
Joga je znanost
Nadalje, joga je znanost. To je druga stvar, ki jo je treba dojeti. Joga je znanost, in ne neko medlo, sanjavo kopičenje ali domišljanje. Je uporabna znanost, sistematiziran izbor zakonov, uporabljenih zato, da bi se dosegel določen cilj. Prevzema zakone psihologije, ki so uporabni za razvijanje celotne človekove zavesti na vsaki ravni, v vsakem svetu, in te uporablja razumno v nekem določenem primeru.
Ta razumna uporaba zakonov razvijajoče se zavesti deluje natančno po istih načelih, kot se uporabljajo vsak dan na drugih področjih znanosti. Na podlagi opazovanja sveta veste, kako zelo lahko človekova inteligenca, ko sodeluje z naravo, pospeši “naravne” procese; in delovanje inteligence je enako “naravno” kot delovanje česar koli drugega. Mi delamo razliko, in praktično gre res za neko dejansko razliko med “razumsko” in “naravno” rastjo, ker človeška inteligenca lahko vodi delovanje naravnih zakonov. In ko začnemo obravnavati jogo, se znajdemo v istem oddelku uporabne znanosti kot v primeru znanstvenega kmetovalca ali vrtnarja, ko ta uporablja naravne zakone za selekcijo pri gojenju rastlin. Kmetovalec ali vrtnar ne more preseči zakonov narave niti ne more delovati proti njim.
Nima na voljo nekih drugih naravnih zakonov, temveč le tiste univerzalne, s katerimi narava razvija oblike okoli nas; pa vendar mu uspe v nekaj letih narediti to, za kar bi narava morda potrebovala stotine ali tisoče let. Kako to? Z uporabo človeške inteligence, ki izbira tiste zakone, ki ji služijo, in onemogoča tiste, ki jo ovirajo. On uporablja svojo božansko inteligenco v človeku, da bi izkoristil božanske moči v naravi, ki sicer delujejo bolj v smeri splošnih kot pa posebnih ciljev.
Tako je tudi z uporabo psiholoških zakonov, ki jo imenujemo joga. Joga je sistematizirano poznavanje razvoja zavesti, uporabljeno pri individualizirani Samosti. Kot sem ravnokar omenila, se je zavest razvijala prek sveta, ki ga je za ta razvoj zavesti občudujoče načrtoval LOGOS; zato z izbiranjem svojih ciljev in uporabo njegovih zakonov tisti, ki želi postati jogi, najde v svetu vse stvari, ki jih potrebuje, da bi postala njegova praksa joge realna, živa stvar, pospešeni proces spoznavanja Samosti.
Obstaja mnogo zakonov; lahko izberete tiste, ki jih potrebujete, se izognete tistim, ki jih ne potrebujete. Na ta način lahko dosežete rezultate, ki jih narava brez uporabe človeške inteligence ne more doseči tako hitro. Verjemite torej, da je joga v vašem dosegu, v dosegu vaših moči, in da vam bodo v tem, kakor tudi v vseh drugih svetovih, koristile celo nekatere od nižjih praks joge, nekatere od preprostejših uporab zakonov razvoja zavesti. Kajti vi boste dejansko le pospešili svojo rast, razvoj, izkoristili moči narave, ki so položene v vaše roke, in premišljeno izključili pogoje, ki vam pri vašem delu niso v pomoč, ampak prej ovirajo vašo hojo naprej. Če jo vidite v tej luči, se mi zdi, da bo za vas joga veliko bolj realna praktična stvar, kot je takrat, ko zgolj preberete nekaj odlomkov o njej iz sanskrtskih knjig, ki so pogosto napačno prevedeni; in začeli boste čutiti, da biti jogi ni nujno stvar nekega oddaljenega življenja, neke inkarnacije, precej oddaljene od sedanje.
se nadaljuje ... Stanja uma
Annie Besant, Narava joge
Skrajšano in posodobljeno besedilo, prirejeno za študente Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete univerze v Ljubljani ob predavanju Tran-Thi-Kim-Dieu The Yoga of Theosophy
Naslov izvirnika: An Introduction to Yoga
Prevod in priredba: Anton Rozman