Sami prikličemo trpljenje v svoje življenje

Sri Swami Vishwananda, razsvetljeni duhovni mojster z otoka Mauritius, je navdih za gibanje Bhakti Marga. Njegovo življenje je posvečeno odpiranju src ljudi in prebujanju njihove prirojene sposobnosti ljubiti onkraj vseh pogojev. Njegov cilj je pomagati ljudem najti, prepoznati in uresničiti brezpogojno Božansko ljubezen, že prisotno v vsakem človeškem bitju.

Swami potuje po svetu in daje daršan številnim duhovnim iskalcem, ob katerem vsak prejme, kar najbolj potrebuje v danem trenutku. Junija je daršan potekal v Mariboru. Doživeti blagoslov daršana in občutiti swamijevo sposobnost, da prebudi notranjo svetlobo in ljubezen v ljudeh, je nepozabna izkušnja, ki jo je vredno doživeti. Navdihujoč in dragocen je bil tudi pogovor z njim. Čeprav je bil na dan daršana zelo zaseden, je s posebno milino v očeh velikodušno privolil v intervju.

Vaš cilj je pomagati drugim najti in uresničiti neomajno Božansko ljubezen, že prisotno v vsakem človeškem bitju. Kaj je ljubezen?

To je pomembno vprašanje, ki si ga zastavljamo vsi. Za nekatere ljudi je ljubezen občutek, za druge je čustvo, vendar je več kot to. Ljubezen ni le beseda. Ni nekaj, kar je mogoče ubesediti. Za vsakogar je nekaj povsem drugega. Ljubezen, ki jo skušajo ljudje obvladovati z razumom, ni prava ljubezen. Ljubezen je globlja in sega onkraj razuma. Ljudje, ki ne znajo ravnati z njo in ne razumejo njenega pravega pomena, je ne morejo najti in ohraniti. Ljubezen, o kateri govorim, je univerzalna, kozmična. Je višja ljubezen Boga znotraj vsakogar od nas in je v jedru vsega, kar nas obkroža.

Bog je povsod, tudi v ljubezni. Obstajajo različne oblike ljubezni. Univerzalna, kozmična ljubezen, ki je v srcu vsakega izmed nas, je tista, o kateri je treba razmišljati in govoriti. Ko stopimo na pot raziskovanja svojega bistva, odkrijemo, kaj je smisel našega potovanja. Potovanje, v katerem odkrivamo sebe, poteka od našega uma do srca, vendar ne srca kot fizičnega pojma, temveč kozmičnega srca, v katerem je prisotna božanska ljubezen. Pot od uma do srca je dolga le štirideset centimetrov, v resničnem življenju pa se zdi precej daljša (smeh). V resnici gre za kratko pot, ki traja dolgo časa, če smo se pripravljeni nanjo podati, se poglabljati in raziskovati.

Kako smiselno oziroma potrebno je trpljenje na razvojni poti posameznika?

Mislim, da za razvoj človeštva trpljenje ni potrebno. Nihče ne želi trpeti. Ljudje nismo bili ustvarjeni, da bi trpeli, vendar sami prikličemo trpljenje v svoje življenje. Bog ni odgovoren za naše trpljenje. Če je naš um negativno naravnan, prikličemo trpljenje. Duhovnost poudarja pomen očiščenja uma. Ko posameznik stopi na pot osebnostne rasti, ni pomembno, kateri religiji pripada ali od kod prihaja, niti ni pomembno, da Boga imenuje. Imenovanje Boga ima namreč moč, da omeji um. Kadar imamo čiste misli, smo lahko v stiku z resničnostjo v sebi in s pozitivnostjo. Vsak izmed nas ima izbiro, da je pozitivno ali negativno naravnan. Zelo enostavno je biti negativen, se smiliti samemu sebi, se pomilovati in kriviti druge za svoje težave. Ljudje vedno najdejo sto razlogov, da so nesrečni, vendar obstaja le en razlog, da si lahko srečen.

En od velikih mislecev zahodnega sveta, Carl Gustav Jung, je dejal, da osnovni problem sodobnega človeka izvira iz dejstva, da je pozabil na Boga. Kdaj in kako je po vašem mnenju Zahodni svet pozabil na Boga in kako se lahko spet vrne k njemu?

Posameznik ne more izgubiti Boga, lahko pa nanj nekoliko pozabi in ga ne prepozna. Za približevanje k Bogu je treba biti odprt in ga poskušati doseči. Pomembno je, da gradiš odnos z Njim, podobno kot pri drugih odnosih. Kaj naredimo, če želimo nekoga spoznati? Če želite spoznati mene, najbrž najprej preberete nekaj o meni, da dobite občutek, kdo sem. Toda šele ko se spoznava, lahko začneva graditi odnos. Podobno je z Bogom in z ljubeznijo, ki jo nosimo v sebi. Ljudje vedo zanjo, ker včasih pride na površje, vendar je treba vzpostaviti in graditi odnos z njo. Na podlagi vzpostavljenega odnosa se lahko poistovetimo s tem, kdo smo. Bog deluje podobno. Če imamo globok odnos z Njim, se pojavi.

Pravite, da Boga nosimo v srcu in da je treba le narediti korak k njemu. Katere korake mora človek narediti, da bi bil bližje Božanski ljubezni?

Prvi korak je, da začneš iskati resnico in ljubezen, ker si jo želiš. Ljudje, ki občutijo ljubezen, so skrbni in želijo vedeti več o njej. Pripravljeni so ljubiti, vendar jo vsak skuša najti in ohraniti po svoje. Pomembna je želja po odkrivanju ljubezni in strast do iskanja, da si pripravljen slišati, videti, čutiti. Če si odprt in pripravljen odkrivati ljubezen, lahko dosežeš popolnost in začneš čistiti vso svojo negativnost. Šele ko je um očiščen vse negativnosti, se lahko rodi ljubezen. Težko je govoriti o tem, kaj je ljubezen. Ljubezen je božanska. Ljubezen je Bog. Ljubezen je vse. Je posledica potovanja. Prava ljubezen nima omejitev, nima kratkega roka trajanja. Ljubezen, ki ima dolgi rok trajanja, ni v razumu, temveč v vsakem od nas. Nosimo jo v srcu.

Kaj naš svet ta trenutek najbolj potrebuje?

Pomembno je, da vsak človek začuti potrebo po spreminjanju sebe. Sveta ne moreš spremeniti, brez da bi spremenil sebe. Če spremeniš sebe, lahko spremeniš svet. Večkrat povem zgodbo o človeku, ki je bil zelo zagnan pri spreminjanju sveta. Skušal je narediti vse, da bi izboljšal svet. Na smrtni postelji je razočaran priznal, da si je vse življenje prizadeval spreminjati svet, vendar mu to ni uspelo. Spoznal je, da bi lahko naredil bistveno več dobrega, če bi spremenil sebe.

Če bi spremenil sebe, bi to vplivalo na njegovo družino. Če bi se njegova družina spremenila, bi njena sprememba lahko vplivala na okolico. Če bi se okolica spremenila, bi to lahko imelo vpliv na mesto. Spremembe v mestu bi lahko vplivale na spremembe v državi. Majhna sprememba lahko torej sproži večje spremembe. Večina ljudi želi spremeniti druge, le sebe ne. Vendar moraš najprej videti in spremeniti sebe. To je tisto, kar moraš narediti. Nihče drug ne more tega narediti namesto tebe. Nikogar drugega ne moreš spremeniti razen sebe. Drugim lahko le pokažeš pot sprememb, vendar se mora vsak sam odločiti zanjo.

Svet potrebuje ljubezen. Brez ljubezni je težko živeti. Če te religija ne pripelje do ljubezni, je nekoristna. Če znanje v človeku ne prebudi ljubezni, je nekoristno. Ljudje lahko veliko berejo, toda branje jih ne bo pripeljalo do ljubezni. Skozi izkušnje lahko prebudiš ljubezen v srcu in se je zavedaš. Ljubezni se lahko zavedamo šele, ko je naš um miren.

Mislite, da je naraščajoče zanimanje za duhovnost na Zahodu povezano z željo po boljšem svetu?

Da. Ljudje se vse pogosteje sprašujejo, ali jih vse tisto, kar imajo, resnično osrečuje. Sčasoma vsakdo spozna, da ne more imeti vsega. Če ne občutiš in ne prepoznaš resnične sreče, ki ni povezana z materialnimi stvarmi, nikdar ne boš srečen. Ljudje v potrošni družbi čutijo, da si želijo pristno srečo. Ko si kupiš avto, je vprašanje, koliko časa uživaš v tej sreči. Morda mesec dni, pozneje pa začetno navdušenje izgine. Če imaš veliko hišo, koliko časa uživaš v njej? En mesec, kaj pa sledi po tem?

Ljudje se premikajo od enega cilja do drugega in si želijo vedno več, vendar v materialnih stvareh ne najdejo zadovoljstva. To jim ne prinese globlje sreče. Resnična sreča se pojavi, ko najdeš ljubezen. Zato je pomembno osebnostno potovanje, ki poteka po korakih. Poglejte primere kraljev, ki so imeli več, kot so v resnici potrebovali. Kaj so naredili ob koncu življenja? Marsikdo je zapustil razkošno življenje in odšel v gozd iskat povezavo z Bogom. Kaj jih je navedlo k temu? Opravljanje dolžnosti, ki jo imajo v življenju. Bog nikomur ne reče, da mora pustiti vse, kar je ustvaril. Ne, Bog nam da vse, vendar je to treba uporabljati na pravi način.

Kako naj ljudje uporabljajo Božje darove?

Pomembno je, da si v odnosu in stiku s pravo stvarjo. Če nisi v stiku s svojim bistvom, z Bogom in ljubeznijo, ti denar ne bo prinesel užitka in sreče. Materialne dobrine omogočajo ljudem le trenutno srečo, ki je minljiva. V trenutku, ko učinek kratkotrajne sreče izgine, je človek ponovno nesrečen. Podobno je z drogami. Tisti, ki jemljejo droge, mislijo, da so srečni, zadovoljni in sproščeni. Vprašam jih, koliko časa se tako počutijo. Dokler traja učinek droge. Ko ta učinek pojenja in izgine, izgineta tudi veselje in radost. Zakaj moraš torej jemati nekaj takega, kar ima omejen rok trajanja, če pa imaš v sebi večno drogo, ki se imenuje ljubezen?

Ali ljudje iščejo zadovoljstvo v potrošnih dobrinah in drogah, ker se bojijo odkrivati sebe?

To drži. Ljudje se bojijo sprememb, ki jim niso znane in jih ne morejo obvladovati z razumom. Bojijo se zapustiti tisto, kar poznajo. V Bhagavadgiti piše: Rodimo se praznih rok in tako moramo tudi oditi. Ničesar ne boš vzel s seboj, vse boš pustil na tem svetu. Tudi najbogatejši ljudje niso mogli ničesar vzeti s sabo. Svet zapustimo praznih rok. Prej ko to spoznaš, bolj srečen boš.

Svet zapustimo praznih rok, vendar lahko v njem živimo s polnim srcem. Kako naj napolnimo srce z veseljem, srečo in milostjo?

Smisel je potovanje, odkrivanje sebe. V sodobni družbi, v kateri se vse odvija zelo hitro, se veliko ljudi pritožuje zaradi pomanjkanja časa. Vendar se zdi, da imajo čas za marsikaj. V soboto zvečer so lokali polni. Nimajo pa časa, da bi pet minut na dan sedeli v miru in tišini. Celo tistih pet minut, ki bi si jih lahko vzeli zase, morajo nekaj početi. Naučiti se je treba vzeti čas zase. Ne pravim, da je nujno potrebno biti duhoven, temveč da si je smiselno vzeti nekaj minut na dan za samoopazovanje. Smiselno je opazovati sebe, svoje življenje. Se vprašati: si to želim? Je to moja resničnost? Mi bo to prineslo srečo? Takšna vprašanja lahko spodbudijo željo po spremembah. Če si časa za samoopazovanje ne vzameš, boš težko našel pot do sreče in samouresničitve.

Živimo v razburljivih časih, ki nam prinašajo spremembe. Kako pomembno je imeti duhovnega učitelja za duhovno rast?

Spremembe so edina stalnica v življenju, so resnične in se nenehno dogajajo. So neizogibne. Pomembno je, kam vodijo. Zgodijo se lahko pozitivno ali negativno. Duhovni vodje lahko pomagajo voditi posameznike na poti do resnice. Vsi smo rojeni z namenom, da iščemo resnico o sebi. Resnice o sebi ti ne more posredovati vsak. Le tisti, ki je resnico o sebi spoznal, ti lahko pokaže, kako jo doseči. Če boš iskal odgovore pri profesorju matematike, ti jih ne bo mogel dati. On ti lahko posreduje le znanje uma.

Resnico o sebi ti lahko posreduje le Učitelj, zato je njegova vloga pomembna v tem svetu. Če ti Učitelj ne podari ljubezni do Boga in te ne spomni na božansko ljubezen, boš zašel na negativno stran. Učitelj igra pomembno vlogo pri doseganju božje ljubezni in božje milosti in v času sprememb je pomembno, da posameznik najde duhovno pot. Lahko imaš veliko učiteljev, ki te bodo učili različnih resnic, vendar te lahko le pravi Učitelj uči o Bogu. Kadar posameznik začuti željo po spremembah in je pripravljen nanje, ga bo Učitelj našel. Narava sama pripelje Učitelja do učenca. Potrebna je le iskrena želja po spremembah. Učitelj bo venomer našel pot do tebe, ne glede na to, kje si.

Bhakti Marga je organizacija, ki pomaga širiti vaše metode. Te metode lahko uporablja vsakdo, četudi ni v vaši organizaciji.

Bhakti Marga je pot predanosti, ki ne poteka samo po eni poti, temveč izhaja iz globine srca, je univerzalna. Ta oblika predanosti, ki je naše učenje, pravi, da vsaka pot vodi do iste resničnosti. Naš cilj je doseči Boga, ki je samo en in se pojavlja v različnih oblikah. Pride, ko ga svet potrebuje, ko ga ljudje potrebujemo, in se manifestira v različnih oblikah, da opomni ljudi na najpomembnejše stvari. Namen Bhakti Marge je pokazati ljudem, da vse poti vodijo do skupnega cilja, in to je božja zavest, božja realizacija. Vsakdo je poklican, da doseže božjo zavest, ne samo izbrani, zato so metode Bhakti Marge primerne za vse, ki so odprtega srca in duha.

Kaj je daršan?

Beseda daršan pomeni vpogled, videti nekaj božanskega. Ljudje se ga udeležijo zaradi različnih vzrokov. Nekatere privede radovednost, vendar je treba vedeti, da pomen daršan ni le to, da vidite učitelja, temveč je pomembno tisto, kar prejmete na daršanu. Srečanje z učiteljem, ki traja le nekaj sekund, lahko človeku prinese veliko sprememb. Daršan razkriva božanstvo v človeku, ki je globoko v njem. Razkriva ljubezen. Kaj je daršan brez ljubezni? Nič.

Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Pomembno, je da najdete pot do svojega srca in da si želite sprememb. Moje sporočilo je, da ohranjajte in negujte ljubezen, ki jo vsakdo nosi v sebi. Poskušajte delati dobre stvari. Pomagajte drugim. Če pomagate drugim, pomagate Bogu. Nesebična pomoč drugemu nam omogoča, da svet vidimo drugače. Da sebe vidimo drugače. Če želiš ljubiti Boga, je to precej preprosto. Bog ne sedi v templju, mošeji, sinagogi, cerkvi, temveč v srcu vsakega posameznika. Če to razumeš, lahko resnično ljubiš Boga in ga boš našel povsod. Tudi v templjih, mošejah, sinagogah in cerkvah. Najprej moraš najti Boga v sebi. Tam je namreč resnični tempelj.

Samo z deljenjem in z izmenjavo izkušenj se lahko učimo drug od drugega. To ne pomeni, da moramo spreminjati drug drugega. Vsak lahko spremeni le sebe. Od vsakogar pa lahko vzamemo nekaj dobrega in to preobrazimo tako, kot nam ustreza. Nesmiselno se je prepirati, kdo ima prav in kdo ne. Kar je prav za nekoga, je namreč lahko napačno za nekoga drugega. Vedno gre za naš pogled in interpretacijo. Lahko pa delimo svoje izkušnje z drugimi.

Ljudje lahko vzamejo, kar čutijo, da je prav in koristno zanje. To je svoboda, ki nam jo je dal Bog. Dal nam je izbiro, v nič nas ni prisilil. Vedno imaš izbiro. Svoboden si v tem, da sprejmeš in uporabiš možnost izbire. Če sprejmeš pravo odločitev, boš srečen. Če sprejmeš napačno, boš trpel. To je zakon narave. Po zaslugi te izbire se lahko učimo spoštovati drug drugega, se ljubiti in sobivati v tem svetu.

Tekst: Danaja Lorenčič

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja