''Pot k Bogu je molitev. Merjenje prehojene poti so različna molitvena stanja, v katera postopno vstopa tisti, ki moli pravilno in stabilno.'' (Sveti Ignjacij Brjančaninov)
Ne obstaja molitvena formula, ki ne bi izvirala iz Velikih učenj
V globini človeške duše leži mehanizem, ki ga mnogi ne znajo več uporabljati. Njegov namen je povezovanje naše duše z Božansko, njegovo bogastvo je v vsem tistem, kar iz te spojitve izhaja. Ko v miru in blaženosti, s srcem, polnim ljubezni, odpremo svojo dušo Bogu in usmerimo misli in čustva k nečemu, kar je višje od nas samih, se zgodi čudežna transformacija človeka in vse postane mogoče.
Molitev, ta edinstveni kod, ki je vgrajen v vsakega od nas, in je popolna oblika komunikacije, omogoča, da se dvignemo na višjo raven obstoja, da uresničimo svoje želje, zacelimo življenjske rane in vnesemo svetlobo v svoj svet.
Odkar obstaja človek, obstaja tudi molitev.
V trenutkih krize in težav, pa tudi v želji po uresničitvi svojih želja in namenov, je človek od nekdaj stremel po specifični notranji obliki komunikacije z nečim, kar je večje od njega samega – z Bogom, Vesoljem ali kakor koli že imenujemo neznano in brezmejno, iz česar smo izšli.
Očitno je obračanje k višjim silam vgrajeno v nas, obstaja v našem instinktu. Molitev, ne glede na to, kateri religiji pripada, je v svojem bistvu ena. Temelji na univerzalnih principih in zakonitostih, ki vladajo v naravi in vesolju, tako kot naše življenje samo.
Obstaja nešteto različnih molitev, odvisno od religije, namena ali značaja in domišljije osebe, ki moli. Krščanska religija in tradicija uporablja izvorno znanje o značaju in pomenu molitve in tudi samo formulo izvajanja. Modri so tisoče let odkrivali nevidno skrivnostno strukturo, skrito izza svetega dejanja molitve, in tako pripomogli k boljšemu razumevanju procesa, ki navzven deluje navaden in preprost, v resnici pa skriva izjemno moč, ki je človeštvo še danes ne zmore razumeti.
Molitevno razpoloženje
Pomen razpoloženja pri molitvi je osnova njene učinkovitosti. Kadar govorimo o molitvi na splošno, še posebej iz krščanskega vidika, se spomnimo, kako je Jezus prikazal osnovno razpoloženje, ki bi moralo vladati, ko človek moli. Jezus pravi: Oče, naj gre ta kelih mimo mene ... ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi ...
To je najintimnejša molitev ljubezni. Jezus je molitev označil kot izraz ljubezni, ko je predstavil vzorec oziroma način molitve Očenaša, kjer gre za sedem prošenj. Če želi molilec moliti krščansko, mora v njegovi duši obstajati to osnovno razpoloženje, ne glede na to, kaj moli.
Po drugi strani pa je molitev iz teozofskega vidika veliko več kot le jezikovno in gramatično lepo nanizane besede. Stari filozofi so uporabljali molitvene formule iz duhovnega nauka. Ni molitvene formule, ki ne bi nastala iz Velikih učenj. Če ne bi nastale tako, ne bi imele moči že več tisoč let delovati tako na naivnega človeka kot na modreca.
Milan Bojić, prevod Danaja Lorenčič