Na Zemlji je veliko število starodavnih gradenj, katerih obstoj dobi smisel le, če jih preučujemo skladno z gibanjem Sonca. Stonehenge, ki naj bi bil star od 3.000 do 5.000 let, je najbolj znan v Evropi, tu pa je še Velika piramida v Gizi, ki naj bi bila stara okrog 4.500 let.
Eden velikih zgodovinskih misterijev je, kako so takrat ljudje sploh zmogli narediti tako veličastne gradnje – vendar so jih – in uskladili so jih tudi z gibanjem Sonca.
Na britanskem otočju je več kot 1.000 kamnitih krogov, a noben med njimi niti malo ne spominja na . Med poletnim solsticijem prvi žarki sonca padejo skozi odprtino v kamnitem okvirju ter obsijejo središče kroga. Podoben kamniti krog je na Irskem, kjer se sončni žarki pojavijo v času zimskega solsticija.
Najbolj priljubljena in hkrati glavna teorija o teh gradnjah, ki jo je v šestdesetih letih izpostavil ameriški astronom Gerald S. Hawkins, je, da gre v resnici za zapletene zvezdarne in koledarje, s katerimi so lahko spremljali in napovedovali nebesne pojave.
Velika piramida v Gizi prav tako nima smisla, dokler je ne povežemo z astronomskimi cikli in z gibanjem Sonca. Zgrajena je iz več kot dveh milijonov kamnitih zidakov, visokih od dva do pet metrov. Še naša civilizacija bi s tehnologijami, kakršne poznamo danes, takšno nalogo imela za nekaj nemogočega, zato spoznanje, da je to uspelo narediti civilizaciji, ki ni še niti vstopila v železno dobo, ne da miru številnim znanstvenikom in zgodovinarjem.
Kdor koli jo je že gradil, je moral imeti pravo tehnologijo in celostno razumevanje astronomskih ciklov. Velika piramida ima odlično postavitev v smislu severa in juga, njen temelj je popolni kvadrat, stranice so glede na temelj zgrajene pod kotom 51 stopinj, tako da je vsak presek kvadraten. Skoraj kvadraten. Vsaka stranica piramide je namreč konkavna, zaradi česar je osmerostrana. Vdolbine na sredini vsake od stranic, široke kakšen meter, so vidne šele iz zraka in jih lahko opazimo na satelitskih posnetkih.
Če upoštevamo, da je bila piramida nekoč prekrita s ploščami iz gladkega apnenca, ki jih danes ni več, si lahko predstavljamo veliko svetleče telo ob obali Nila, prekrito s konkavnimi ogledali. Dr. Sergej Smeljakov, ukrajinski profesor matematike, je pred petnajstimi leti izračunal odsevne lastnosti piramide.
Te so vsak dan v letu drugačne, vendar ... uganili ste: ob zimskem in poletnem solsticiju in med enakonočjem sončno svetlobo odbijajo na nam že poznani način. Tako ena kot druga starodavna ljudstva so se zavedala, kakšen vpliv ima ta ciklus na življenje na Zemlji, saj v nasprotnem primeru svojega truda ne bi vložila v te najtrajnejše gradnje, namenjene spremljanju tega cikla.
Zakaj potem mi od njega bežimo oziroma, kaj nam Sonce sploh pomeni?
Ivan Palijan