Sonce - dom vzvišenih duhovnih bitij

4. 7. 2015
Deli
Sonce - dom vzvišenih duhovnih bitij (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Za uvod najprej nekaj suhoparnih astronomskih podatkov. Sonce ima maso, ki predstavlja več kot 99 odstotkov materije našega sončnega sistema. Okrog središča Mlečne ceste se giblje s hitrostjo 270 kilometrov na sekundo.

V tem gibanju privlači vsa druga nebesna telesa, ki sestavljajo naš sončni sistem. Ker se Sonce giblje, planeti pa mu sledijo, trajektorije planetov niso krožnice, kot nam razlagajo v šolah, temveč vijačnice, razpotegnjene spirale.

Številna stara ljudstva, na primer Egipčani, so Sonce častila, zavedajoč se, da je Sonce tisto, ki pogojuje naš obstoj. Tudi prvotni kristjani so se nanj obračali z veliko predanostjo in ga nagovarjali: naš Gospod Jezus, Kristus Sonce. Zavedali so se, da je Sonce dom vzvišenih duhovnih bitij, tudi najbolj vzvišenega.

Slavni Rudolf Steiner je menil, da je fizično Sonce nedostopno našim fizičnim čutom. Razlagal je, da Sonce predstavlja skupino vzvišenih božanskih bitij, ki jih na fizični ravni opažamo kot žarečo kroglo. Toda kot pravi učitelj Samael, obstaja tudi fizično telo Sonca, kajti snov in duh sta tudi pri Soncu v popolnem ravnovesju.

Fiziki menijo, da je Sonce ogromna ognjena krogla s temperaturo več tisoč stopinj na površini; če bi se mu preveč približali, bi zgoreli. Visoka temperatura naj bi bila rezultat jedrskega zlivanja, ko se zaradi močne gravitacije in temperatur ,od 10 do 15 milijonov Kelvinov, vodik pretvarja v helij. Te hipoteze ni še nihče dokazal. En od resnih pomislekov je, da bi imelo Sonce iz vodika, helija in lahkih plinov premajhno maso in s tem gravitacijo za privlak planetov, ki krožijo okrog njega. Vemo, da je uran 238-krat težji oziroma gostejši od vodika.

Učitelj Samael piše, da je fizično Sonce pester mineralni svet, bogat z uranom, radijem in kobaltom. Zaradi velikih količin urana in radija oddaja močno radiacijo, ki jo seva na vse okoliške planete. Tu pa postreže s pomembno informacijo, ob kateri se velja zamisliti: sončevo sevanje se šele v stiku z atmosfero posameznega planeta spremeni v svetlobo, toploto, barvo in zvok, ki jih zaznavamo. Da je Sonce ognjena krogla, je tako vtis, posledica transformacije radiacije v vidne vtise, za katero je odgovorna naša atmosfera. Sončne korone ne sestavlja fizična masa, ki se v močnih erupcijah dviga s površja, temveč je ta korona nekaj podobnega kot auriora borealis na severnem polu Zemlje, ki je, kot vemo, igra elektromagnetih polj.

Učitelj Samael pravi, da je Sončevo fizično telo podobno ogromnemu planetu, polnemu bujne vegetacije, živalskih, človeških in drugih bitij. Ima severni in južni pol s polarnimi kapami, visoke gore, prekrite s snegom, pa tudi ogromne gozdove ter velikanska, globoka morja. Na Soncu naj bi bila zelo vroča, pa tudi zmerna in zelo hladna ozemlja ter vse vrste klime.

Zapisal je, kot že Steiner pred njim, da obstajajo tako vzvišena bitja, da lahko domujejo na Soncu. Imajo popolna človeška telesa velike lepote in skladnosti. Je človeško telo res najpopolnejše, najbolj dovršeno sredstvo za izkušanje fizične stvarnosti? Nadalje beremo, da v Sončevih prebivalcih ni sledu sebičnosti in sledov ega; moški in ženske živijo v popolnem sozvočju drug z drugim. Ne gradijo si mest, temveč živijo v majhnih vaseh, kjer izvajajo svoje raziskave, v popolni harmoniji z naravo. Stike vzpostavljajo le s popolnoma miroljubnimi bitji, prostimi ega. Življenje teče in utripa z nepopisno močjo. Veliko je tudi specifičnih življenjskih oblik, podobno kot na drugih nebesnih telesih.

Zoran Železnikar; www.prisluhni.si

Celoten članek lahko preberete v tiskani reviji Sensa junij/julij

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja