Spolni organi so bili včasih spoštovani in sveti. Kaj pa danes?

V krščanski religiji veljata telo in spolnost za grešna, spolni organi za nečiste, ženski spol pa je v primerjavi z moškim v podrejenem položaju. To je v nasprotju s starimi religioznimi kulti Grčije, Egipta, Perzije, Indije, Mehike, Peruja in drugih, ki so visoko cenili spolnost in spoštovali enakopravnost spolov.

Spolni organi so bili včasih spoštovani in sveti. Kaj pa danes? (foto: pixabay) pixabay
17. 7. 2020

Zakaj je v krščanstvu prišlo do teh anomalij? Vas prepriča razlaga, da žensko telo in spolni organi usmerjajo k čutni, živalski spolnosti?

Če ne pristajamo na površinsko obravnavo, si moramo stvari ogledati nekoliko podrobneje. Stari narodi na vzhodu so častili predvsem Sonce, falus, ogenj in kačo.

V kultu Sonca so se častilci obračali h kozmičnemu Kristusu, ki je isto božanstvo kot hinduistični Višnu, egipčanski Oziris ali Ra, grški Zevs, rimski Jupiter, azteški Quetzalcoatl itd. Krščanstvo slika Kristusakot učlovečeno božansko bitje, ki je sin Boga Očeta. Gnostiki ga obravnavajo kot najvišjo duhovno entiteto našega vesolja, ki domuje v centralnem Soncu naše galaksije, Siriju.

Na nas nenehno siplje božanski ogenj, življenjsko silo, ki napaja vso kreacijo in daje življenje svetovom, planetom in živim bitjem. Vse stare človeške civilizacije od lemurijske dalje so to silo častile kot izvor življenja, po atlantidski pa se je čaščenje v obliki kultov preneslo v starodavno Indijo in Egipt. Pri krščanskem čaščenju Kristusa se torej obračamo k istemu božanstvu, ki so ga častila stara ljudstva. Tu pa se podobnost krščanstva s starimi verovanji konča.

Poglejmo si kult falusa. Nekateri zgodovinarji ga obravnavajo kot znamenje barbarstva, poganstva in brezboštva, a visoko inteligentni eliti faraonov in svečenikov falus ni bil simbol boga užitkov. Bil je simbol plodnosti, ustvarjalca novega življenja, pa tudi ustvarjalnosti in moči. Spolni organi moškega in ženske so bili pri starih civilizacijah spoštovani tako kot Stvarnik sam, saj se skozi njih najkonkretneje izraža njegova moč na mikrokozmični ravni. Spolovila so bila zanje sveti organi, 'prebivališče Boga', zato pri priseganju roke niso polagali na srce, temveč na spolovilo.

Danes spolne organe obravnavamo kot nekaj vulgarnega, grešnega in sramotnega, ostudni izrazi za spolne organe pa se uporabljajo kot najgrše psovke.

Zoran Železnikar, www.prisluhni.si

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri