Sreče ne more prinesti bogastvo ali druge zunanje okoliščine

Nihče si v življenju ne želi trpeti. Ne ljudje, ne živali in ne rastline. Vsi stremimo k življenju s kar najmanj trpljenja in kar največ ugodja. Želimo si sreče in želimo si srečnega življenja s smislom. Tisto, kar lahko osmisli naše življenje in pelje k sreči, pa sta po učenjih Dalaj Lame lahko le prijaznost in sočutje.

8. 12. 2014

Edina pot do resnične sreče je v nas samih, njena osnovna značilnost pa je notranji mir, pravi Dalaj Lama. Da nam sreče ne more prinesti bogastvo ali kakšna druga zunanja okoliščina, nas učijo že primeri tistih, ki so kljub materialni preskrbljenosti nesrečni, medtem ko so nekateri lahko srečni tudi v težkih življenjskih okoliščinah.

Ker nekaterih okoliščin ne moremo spremeniti, spet drugih pa ne prilagoditi, kot bi nam morda ugajalo, se je modro zanesti na našo sposobnost spreminjanja stališč kljub zunanjim dejavnikom, ki v resnici nimajo vpliva na občutke resnične in trajne sreče. Naša stališča do zunanjih okoliščin se spremenijo z razumevanjem in sprejemanjem neizogibnega, kar s seboj prinaša tudi tako želeno notranjo pomiritev.

In kadar ob tem delujemo tudi s sočutjem ter smo v osnovi iskreno naravnani na dobrobit soljudi, postanemo samodejno pozitivno naravnani, naša srca pa se izpolnijo z ljubeznijo. Če je srce polno, v njem ni več prostora za nezaupanje, zavist in jezo. Skrb za druge ljudi tako podre pregrade, ki bi sicer ovirale zdravo medsebojno sodelovanje. Tudi zato empatija danes že velja za sestavni del čustvene inteligence, brez katere preprosto ni mogoče več učinkovito delovati. Najboljši test stopnje naše empatičnosti je zmožnost, da se radostimo ob uspehu drugih ljudi.

Sočutje, ki je pravzaprav končni in najplemenitejši rezultat empatije, pa bi na tem mestu lahko razložili kot umsko naravnanost, ki izvira iz želje, da drugi ne bi trpeli, in je povezana z občutkom predanosti, odgovornosti in spoštovanja do drugih. Je duhovna vrlina, ki nas osvobodi sebičnosti in pohlepa.

Dalaj Lama pravi, da se kot posamezniki notranje razorožimo tako, da kljubujemo negativnim mislim in čustvom ter razvijamo pozitivne lastnosti. Tako dejansko ustvarjamo tudi pogoje za zunanjo razorožitev: "Resničen, trajen svetovni mir bo v resnici mogoč le, ko bo vsak med nami očistil svojo duševnost. Mir v svetu je odvisen od miru v srcih posameznikov."

Nataša Zupanc

Celoten članek lahko preberete v zimski številki Sense