Nekateri kraji na svetu imajo posebno energijo, oddajajo avro duhovnosti, ki ljudem daje tolažbo in mir. Od Vodnjana na Hrvaškem do Jeruzalema v Izraelu – ti sveti kraji so kot ustvarjeni za molitev, meditacijo in uresničitev.
Ko sem se pred nekaj leti znašel v Šibeniku, sem povsem slučajno, v družbi dveh angelov v človeški obliki, na stranskem vhodu vstopil v slovito Šibeniško katedralo. Katedrale in drugi religijski elementi sicer niso mesta, ki jih ponavadi obiskujem, tako kot ne maram obiskovati davčnih uprav in občinskih stavb. Ne, ne čutim odpora do institucionalnih stavb ter institucij, ki za njimi stojijo, temveč čutim, da imajo one odpor do mene in so mi v vsakem trenutku pripravljene privoščiti kakšno neprijetno izkušnjo.
Zato sem v katedralo vstopil z željo po izkušnjah zunaj telesa in uma, večinoma tistih, ki mi jih lahko da meditacija. Takoj po tem, ko sem stopil v zgradbo, sem začutil močan val energije ter počasi prilezel do prve klopi in sedel. Preden sem zaprl oči, sem videl, kako dva angela v moji družbi, očitno pod enakim vtisom, počneta isto. Naslednjo uro sem preživel v eni od najglobljih meditacij svojega življenja, izkusil sem nekaj višjih stanj zavesti, videl prehod v nebesa, ki ga ta kraj predstavlja, in potem ko smo se težko ločili od tega kraja in stopili ven, sem bil prepričan, da še kdaj želim izkusiti kaj takega. Besede niso mogle opisati tega, kar smo izkusili, čeprav smo vedeli, da smo izkusili isto. Namesto pogovora smo šli na sladoled.
Tema svetovnih svetih mest je dobro dokumentirana. Že stoletja in tisočletja privlačijo človeštvo v iskanju odgovorov, tolažbe, pomoči in zdravljenja vseh žalosti, bolečin in težav.
Romarji, iskalci in navadni turisti tudi danes obiskujejo te kraje in lahko čutijo njihovo energijo, mir in nekaj, kar ne pripada temu svetu. Ne glede na tradicijo in religijo, ki jih je prisvojila, vsako od njih prinaša podobno izkušnjo vsakemu človeškemu bitju, vključno s spoznanjem, da smo vsi isti, zgrajeni iz istega materiala. Zahodnjak bo tako ostal očaran nad templji Indije in Nepala, Azijec pa bo doživel globoko duhovno izkušnjo v evropskih katedralah. Židi, kristjani in muslimani imajo Jeruzalem za sveto mesto, ne toliko zaradi trme, starih principov in zapisov v svetih spisih, temveč zato ker vsi na tem kraju najdejo povezavo s tistim, kar imajo globoko v sebi. Takih krajev je na našem planetu tisoče; nekateri so znani milijonom ljudi, ki jih vsako leto obiskujejo kot romarji ali turisti, nekateri so znani le pripadnikom lokalnih skupnosti ali religij, nekateri pa so skriti in zanje vedo le posvečeni.
Mahabharata, indijski ep, za katerega nekateri zgodovinarji menijo, da ima morda celo zgodovinsko sredico, v enem od svojem delov govori o določenih krajih na Zemlji, ki so bolj sveti kot drugi, nekateri zaradi svojega položaja, nekateri zaradi vode, ki teče skoznje, in nekateri zato, ker so povezani s svetimi ljudmi, ki so v njih prebivali. Takšni kraji so že od nekdaj opisani v številnih legendah, mitih in ljudskih pripovedih po vsem svetu in veliko jih poznamo tudi danes. Na nekaterih so zgrajene zgradbe, kot so piramide in kamniti krogi, ki današnje ljudi zmedejo, ker nimajo pravega znanja o njihovem namenu. Na drugih so zgrajeni templji in druge svete stavbe in jih je tradicija ohranila skozi stoletja, na nekaterih so zgrajena tudi mesta, med katerimi so temelji celih civilizacij. Toda nekateri kraji so ostali v lastništvu narave. Hopi in drugi Indijanci z jugozahoda ZDA imajo npr. svete kraje, na katerih lahko komunicirajo z duhovi.
Za večino ljudi na Zahodu so sveti kraji zgradbe, mesta, v katerih so prebivali svetniki, kjer se hranijo relikvije ali se je prikazal kateri od pripadnikov svete družine. Vse to pripada verovanju in krajem, starejšim od nekaj sto let, na planetu, ki je star nekaj milijard. Med tem obdobjem so svetniki in njihova dejanja naredili določene kraje svete in tisoči romarjev vzdržujejo to svetost s svojimi molitvami.
Toda na svetu obstajajo svete gore, svete reke in sveta mesta, za katere zgodbe in legende govorijo, da so sveti od trenutka, ko so nastali, torej že milijone let. Energija svetosti je torej prišla v paketu s tem navdihujočim krajem, na katerem živimo, planetom Zemljo. Nekateri kraji imajo preprosto to energijo, sevajo na poseben način, imajo avro, ki jih naredi za popolno povezavo s tistim, kar je na drugi strani. Te energije in teh krajev niso ustvarili ljudje, temveč so tukaj, da nas spomnijo, da je življenje veliko več kot tisto, kar imamo v vsakdanji rutini.
Odpravimo se torej na potovanje po svetovnih svetih krajih, najdimo tisto, kar vsi iščejo. Če iščete cilj svojega naslednjega potovanja, vam priporočamo eno od svetih mest. Milijoni vam doslej lahko s svojimi zgodbami potrdijo, da so res posebna.
Jeruzalem (Izrael).
Ko rečemo 'sveto mesto', najverjetneje najprej pomislimo na Jeruzalem. Mi in milijoni drugih. Med šest tisoč leti svojega zabeleženega obstaja je Jeruzalem zaznamovan z velikimi zgodovinskimi dogodki in tudi danes polni vrstice novic svetovnih medijev. Celotno ozemlje starega Jeruzalema je že od nekdaj pokrito s posebno energijo svetosti. Hrib templja je njegov osrednji del, na katerem je danes prepoznavna Omarjeva mošeja ali Kupola na steni in na katerem je biblijski Abraham prinesel svojo žrtev.
Jebusejci, kanaanski narod, ki je ustanovil Jeruzalem, so imeli tukaj svoj kraj klanjanja in ko so ga pred tri tisoč leti osvojili židi, so tu gradili svoje templje, tako kot Rimljani, ko so vladali mestu. Na Hribu templja je Mohamed šel v nebesa in muslimani so njemu v čast zgradili celo vrsto mošej. Od starega židovskega templja je ostala le Zahodna stena ali Zid objokovanja, kos podporne stene obnovljenega Salomonovega templja, ki ga je zgradil Herod Veliki, podrli pa so ga Rimljani v prvem stoletju. To je za žide danes najbolj sveti kraj na svetu.
Tudi kristjani so – potem ko je bil v Jeruzalemu križan Jezus, nekaj stoletij po tem v Rimskem cesarstvu pridobili versko svobodo – v Jeruzalemu so začeli graditi cerkve, od katerih še vedno stoji Cerkev božjega groba. Zgrajena je na Golgoti, hribu, na katerem je bil križan Jezus, na mestu, na katerem je bil v 2. stoletju zgrajen Afroditin tempelj.Ker so po ozemlju Jeruzalema v tisočletjih korakali židovski preroki, Jezus in Mohamed, lahko rečemo, da je svetost v njegovi genski kodi. Če v Jeruzalem pridete iskat duhovno tolažbo, mir in odgovor na svoje molitve, jih boste verjetno tam tudi našli, ker boste imeli občutek, da tisti, ki naj bi vaše molitve slišali, prebivajo prav tam. Tisti, ki prakticirajo meditacijo, pravijo, da je meditacija v Jeruzalemu posebej močna in globoka, predvsem na krajih, kjer imate neposreden stik z zemljo.