Sveti kraji: Meka (Savdska Arabija)

Eno od najbolj masovnih romanj, ki se ga lahko udeležite danes, je hadž. Vsako leto med 8. in 12. dnem zadnjega meseca v letu po islamskemu koledarju skoraj dva milijona muslimanov roma v Meko na sveto potovanje, ki naj bi ga opravil vsak musliman vsaj enkrat v življenju.

6. 3. 2013

Če se v tem času znajdete na katerem koli letališču islamskih držav, ne bodite presenečeni, ko boste videli cele 'reprezentance' posameznih držav in krajev sveta, ko spijo na tleh med pričakovanjem poleta. Za ta sveti ritual odhoda v Meko se prenese vsaka žrtev in neprijetnost, ker je hadž eden od temeljev vere.

Mesto Meka je po strogih verskih zakonih, ki vladajo v Savdski Arabiji, zaprto za tiste, ki niso muslimanske vere. To je prav škoda, saj le zato, ker morda niste musliman, lahko zamudite veličastne prizore in doživetje resnične vere oziroma spoznate, da obstaja nekaj, kar nas vse povezuje v eno svetovno skupnost in skrbi za nas v vsakem trenutku našega življenja.

Cilj hadža je Velika mošeja v Meki, največja mošeja na svetu, oziroma Kaba, zgradba v njenem središču, črna in skoraj kocka. Po izročilu jo je pred približno 4.000 leti zgradil prerok Abraham (Ibrahim) kot prvi kraj, na katerem se je častil Bog (Alah). V stoletjih, ki so sledila, pred prihodom Mohameda, so narodi in plemena Arabskega polotoka, tako kot številni narodi in plemena v bližnji in daljni okolici, častili številna božanstva in so pozabili, da so vsa le značilnosti enega Boga.

S pojavom islama je pojem Alaha vrnjen tej osnovni veri in odhod na hadž je en od načinov, s katerim se potrjuje sprejemanje vere. Tako se tudi vsi muslimani med molitvijo obračajo v smer Kabe, ne glede na to, kje na svetu so v tistem trenutku.

Ivan Palijan