Karte "tarot" izhajajo iz Italije, nastale naj bi med leti 1420 in 1440. Vendar je izvor njihove vsebine mnogo starejši. Tarot karte so pravzaprav kodirana sporočila, nauki ali načela starodavnih ezoteričnih šol, ki naj bi izvirali iz antičnega Egipta in naj bi bili povezani s hermetično šolo. Kakšna je zgodovina tarota in kakšno je pravzaprav njegovo poslanstvo?
Tarot - plod domišljije članov skrivnih družb ali dediščina misteričnih šol starega Egipta?
Tarot je prvič omenjen v 15. stoletju v Italiji, kjer ga omenja dominikanski pridigar kot hudičevo delo, ki moti in zavaja ljudi. Šele v 18. stoletju se je o tarotu začelo govoriti kot o okultnem orodju. Tarot kot ezoterično sredstvo so začeli opisovati in razlagati številni člani mnogoštevilnih skrivnih ezoteričnih družb v Franciji. Prvi so uvedli idejo, da ima tarot staroegipčanske, hermetične korenine.
Prvi naj bi o okultnem tarotu govoril Etteilla (s pravim imenom Jean-Baptiste Alliette), ki je tarot interpretiral kot izročilo Hermesa Trimegistusa, kot Thotovo knjigo. Prvi je opisal način prerokovanja iz tarot kart ter ustanovil družbo za raziskovanje tarota.
Mnogi raziskovalci so mnenja, da se je tarot pred 18. stoletjem uporabljal le za igro in da je šele kasneje dobil okultno uporabnosti, ki so mu jo podarili zloglasni člani skrivnih družb. Ali je okultna zgodovina tarota plod domišljije teh okultistov ali pa je tarot resnično ostanek starodavne modrosti, naj presodi vsak sam. Dejstvo je, da je orakelj vse - drevesa, oblaki, voda, oblika naše dlani, črte na njej, svetloba, kamenje...Ali posedujejo res vse te stvari orakeljske sposobnosti ali pa jim mi damo orakeljsko funkcijo s svojim namenom in tako ustvarimo sinhronicitete zgolj z usmerjanjem energije našega uma? Morda to sploh ni tako važno. Važno je, da so sinhronicitete, ki se dogajajo, kadar se posvetujemo z orakljem, kakršnimkoli, dejstvo in se resnično odzivajo na našo situacijo in podajajo za nas smiselne uvide. Zato orakljev kakršnekoli vrste ne moremo razumeti kot zgolj domišljijo, bolje bi bilo, če bi jih razumeli kot edinstveno sposobnost našega uma, da oživi predmete in podobe iz pojavnega sveta, jim da pomen in jih energizira tako, da začno pripovedovati zgodbo, ki jo že od nekdaj nosimo v nezavednem ...
Papežinja iz Vélike Arkane - neortodoksna podoba z ezoteričnimi koreninami
Christine Payne-Towler, bralka tarota, pravi: "Papežinja je bila izjemna podoba za uporabo v času, kos bili s strani inkvizicije mučeni sežigani vitezi Templjarji, Katari in drugi "heretiki". Vemo, da so Papežinja in druge podobe bile v navzkrižju s katoliško Cerkvijo, ki je uspešno zatirala tarok dve stoletji, medtem ko je bila sama igra kritizirana s strani protestantskih pridigarjev."
Papežinja je izzivalna podoba za evropsko, krščansko, patriarhalno okolje. Mnogi Papežinjo, ki je del velike arkane tarota, razlagajo kot podobo visoke svečenice, tempeljske svečenice iz antičnega Egipta. Imenujejo jo tudi Izida za Tančico. Izidina zakritost s tančico simbolizira njeno nedoumljivost za navadnega človeka. Izidine tančice nihče ni mogel odstreti, njeno obličje za tančico je bilo možno videti šele ob smrti oziroma ob duhovnem razsvetljenju. Izidin obraz za tančico je obraz Boginje, Stvarnice, Izvora, ki je doumljiv le v duhovni izkušnji, ki jo lahko vzpodbudi smrt.
Papežinja ali Visoka Svečenica je dediščina duhovnih izročil, ki niso podvržena patriarhatu in ki zaobjemajo obe božanski energiji - žensko in moško. Dejstvo, da tarot vsebuje podobo papežinje in tudi mnoge druge ženske podobe, je znamenje, da ima tarot starejši izvor, pa tudi ezoterični izvor.
Heretični (krivoverski) kristjani iz časa tarota, kot so na primer Katari, so v svojem izročilo zaobjemali oba obraza božanskega - moškega in ženskega. Njihova izročila so ohranjala merovinški ideal Jezusove žene (Marije Magdalene) in so kot Sveto Kri dojemali njun duhovni nauk, ki je bil plod njunega duhovnega partnerstva in sodelovanja pri skupnem poslanstvu.
Karolinška (Merovingi in Karolingi sta dve francoski kraljevski rodbini, slednja je premagala in nasledila prvo) revolucija pa je vpeljala ideal Maše in Evharistije kot prikaz pomena Svete Kristusove Krvi. Karolinška revolucija je torej šele vpeljala idejo, evharistija (uživanje kruha oziroma hostije kot Jezusovega telesa) kot pomena Jezusove krvi.
Vidimo, kako nova je pravzaprav ta ideja in kako dolgo so se v resnici v nekaterih delih Evrope (v Franciji) ohranili izvorni Jezusovi nauki in izvorne interpretacije njegovih učenj in njegove simbolike. Vidimo tudi, da je izvorno, Jezusovo krščanstvo, vsebovalo učenje o sveti ženskosti in jo tudi vključevalo v svojo simboliko in nauke. Iz tega lahko spoznamo, da je bilo izvorno Jezusovo učenje povezano z ezoteričnimi šolami Egipta - Jezusovo učenje namreč ni bilo dogma, prežeta s političnimi aspiracijami, temveč pristno duhovno učenje, zato ne čudi, da je bilo povezano z misteričnimi šolami Egipta, da vsebuje elemente svete ženskosti in da je to izpričano tudi v tarotu.
Ana Drevenšek
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
