Dalajlama je institucija vrhovnega poglavarja rumene sekte tibetanskega budizma; dalaj v mongolskem jeziku pomeni 'ocean', lama pa pomeni isto kot 'guru' v sanskrtu.
Za Tibetance je dalajlama inkarnacija, ponovna utelesitev Avalokitešvare, bude sočutja, katerega duh po smrti vstopi v telo novorojenega dečka, ki ga identificirajo po tradicionalnih metodah – med drugim mora otrok prepoznati predmete, ki so pripadali umrlemu dalajlami.
Okoli svojega 90. leta se bo XIV. dalajlama skupaj z visokimi duhovniki tibetanskega budizma in s tibetansko javnostjo posvetoval o tem, ali naj se institucija dalajlame nadaljuje.
XIV. dalajlama s pravim imenom Tenzin Gyatso se je rodil 6. julija 1935 kot peti otrok od šestnajstih v kmečki družini v tibetanski pokrajini Amdo. Pri dveh letih je bil priznan za reinkarnacijo XIII. dalajlame in pri štirih uradno razglašen za XIV. dalajlamo.
S petnajstimi leti je postal politični vodja Tibeta, to je bil čas, ko se je Tibet soočal z nasilno okupacijo Kitajske.
Zaradi kitajskega nasilja je Tibet zapustil leta 1959 in zbežal v Indijo, kjer že več kot 50 let živi kot begunec in kamor mu je sledilo na tisoče tibetanskih beguncev.
Karizmatični Tenzin Gyatso je prvi dalajlama, ki je odpotoval na Zahod, kjer širi koncept univerzalne odgovornosti, etike in medreligijske komunikacije. Je dobitnik Nobelove nagrade za mir, po vsem svetu je cenjen kot veliki budistični učitelj in čaščen kot poosebljenje sočutja. Njegovo življenje in delo budističnega meniha, državnika, bojevnika za človekove pravice, zagovornika nenasilja in neutrudnega govorca za mir zaznamuje kakovost sočutja, ki leži v srcu njegove globoke skrbi za težave človeštva in sveta.
S svojo toplino, izjemnim posluhom za težave sočloveka in s svojim iskrivim humorjem si je pridobil spoštovanje ljudi po vsem svetu ter postal vzor za to, da je pravo srečo mogoče doseči le s sočutnim srcem in univerzalno odgovornostjo, ki jo čutimo drug do drugega.
Njegova avtobiografija z naslovom Svoboda v izgnanstvu je prevedena tudi v slovenski jezik.