Živimo v izjemnem času. Širimo svoje umske, intuitivne in telepatske sposobnosti, širimo se v brezmejnost in vse bolj zaznavamo tudi večdimenzionalno stvarnost naše biti (duha). Zvok je medij in 'lepilo' večdimenzionalne stvarnosti, ki jo skušamo.
Na nas pa je, da prepoznamo, kaj ustvarjamo in iz katere stvarnosti ali dimenzije prihaja frekvenca, ki jo skušamo: je to zvok iz fizične stvarnosti (zvok, ki ga slišimo), je to notranji neslišni zvok čustvenega ali miselnega telesa (frekvenca čustev in misli) ali telepatski zvok večdimenzionalne resničnosti, ki je ustvarjen v stiku duše z Izvorno Kozmično (Božansko) Inteligenco?
Je to zvok, ki ga ustvarjamo z grlom (fizičnim organom) ali z zavedanjem šestega ali sedmega energijskega centra zavesti (čakre), s telepatsko zavestjo ali s samozavedanjem 'jaz vem' v stiku z Univerzalnim umom? Vsak naslednji imenovani zvok (frekvenca) je močnejši v svojem delovanju, jasnejši, transcendentalni, pa tudi mnogo čudotvornejši. Prepoznajmo in uporabimo pravega harmonično in v pravem trenutku.
Bodite pozorni na zvočni univerzum, ki nas obdaja v vsakem trenutku, opazujmo, kaj oblikuje v naših telesih, mislih in čustvih in kako se odzivamo. Iščimo zvok, ki je za nas blagodejen ali 'zdravilen'. In ne pustite se razstavljati zvoku, ki ni v resonanci (v sonihanju) z vašo dušo in vas ne podpira.
Mojstri zvoka duhovnih tradicij sveta tako v Tibetu kot v Indiji, na Kitajskem ali v Avstraliji, v Južni in Severni Ameriki so posedovali veliko znanje in so predpisovali zvočno terapijo enako oprezno kot kemične substance. Ne preveč, niti premalo! Disonantni zvok lahko deluje na nas enako uničujoče kot napačno zdravilo. Prav tako uničujoč je lahko zvok, ki smo mu izpostavljeni predolgo. Zato bodite pozorni na vse, kar se vam ponuja! In ker je zvok neizbežen del naše stvarnosti, bodite tudi sami svoj terapevt! Uglašujte se z usklajujočim slušnim logosom Univerzuma!
"Zvok je duša Univerzuma," je menil Pitagora, zadnji veliki poznavalec te bazične kreativne sile Kozmosa. Vedski modreci so menili, da je zvok najfinejša materializacija. Zagotovo pa je tehnologija za dvig zavesti, ustvarjalni princip celotne kreacije in meddimenzionalno okno med svetovi oziroma dimenzijami. Fiziki bi rekli, da je vibracijska energija, ki prevzema formo valovanja. Je frekvenca, vibracija, pulziranje.
Veliki slušni logos je zato vseprisotna zavest, Izvor, Univerzum, Stvarnik sam. Vesolje je misel, zavest in zvok, energija, pravijo tudi kvantni fiziki. Zvok pa je vibracija oziroma gibanje energije v določeni frekvenci. In ker je misel tudi notranji zvok, lahko razumemo, da je oblikotvoren. Oblikuje materijo.
Tako misli in čustva lahko razumemo kot pulziranje ali frekvenco/vibracijo miselnega in čustvenega telesa. Frekvenca misli ustvari čustveno vibracijo (in počutje), kar se nadalje udejanja v različnih oblikah v materialnem svetu in vseh telesih (v fizičnem in etrskih). Ker sta frekvenčna (zvočna) zavest ali misel prapočeli, lahko razumemo trditve duhovnih tradicij sveta, ki so prepričane, da je bila najprej beseda: to je zvok, to je misel.
Kvantni fiziki trdijo, da zavest ustvarja materijo, torej tudi misli in čustva – to je najfinejšo materializacijo našega telesa. Frekvenco ali vibracijo lahko zaznamo z organi vida, sluha, tipa (to je tudi s kožo), vonja, okusa, pa tudi z notranjim vidom in sluhom ter z nadčutnimi sprejemniki. Po izročilu duhovnih tradicij sveta ima ton svojo hitrost (frekvenco – to je število nihajev na sekundo), barvo, pa tudi strukturo in temperaturo.
Glasba tako postane alkimija zvoka, ki vpliva na naše misli, čustva in počutje. Z nami je lahko v resonanci (sonihanju) ali v disonanci (v neharmoničnem nihanju). Če je z nami v resonanci, kar pomeni v ubranosti z našim nihanjem, se bomo počutili dobro. Če ni tako, bomo čutili nelagodje ali celo odpor.
Ne prezrimo pa tudi možnega odpora do zvoka, ki nam odpira blokirana polja in podzavest. Zato se začne v zavest dvigovati potisnjena bolečina, s katero pa se običajno nočemo ponovno soočiti. Vendar zmore energetsko-zvočna vibracija bolečino tudi razgraditi, zato je tovrsten odpor najbolje spregledati in se mu ne umikaiti ter mu dovoliti razgradnjo. Omenjene tradicije ne poznajo samo fizičnega zvoka, temveč tudi vrsto finejših in težje zaznavnih nivojev zvoka: kot npr. notranji zvok, zvok misli in čustev, zvok nadzavesti, transcendentalni zvok ali zvok onkraj običajne zavesti, ki ga lahko zaznamo le na določenem nivoju duhovne zrelosti, nadalje zvok srca ... Te subtilne frekvence zvoka s fizičnim zvokom nimajo nič skupnega, temveč povezavo z vseprežemajočim pulziranjem ali utripom vesolja, s kreativno inteligenco, našo dušo ...
Zvok je tako tudi prenosnik višje dimenzionalne realnosti v nižje dimenzije, v materialni svet. Fizični delci so namreč projekcije višje dimenzionalne resničnosti v nižje dimenzije. Prisotnost vibracij zaznamo kot pulziranje v našem fizičnem telesu ali okoli njega. Zvok je tudi orodje za uglaševanje s Kozmično zavestjo, katere uresničitev v nas samih je cilj našega iskanja in samozavedanja. Zvok je zato tudi širjenje našega zavedanja v Kozmos. Prav tako pa deluje tudi v iluzijo realnosti, to je v naš fizični svet.
Ne pozabimo, da je tisto, kar razumemo in okušamo kot resnično, iluzija, in da je pravzaprav tisto, česar ne vidimo in se večinoma tudi ne zavedamo, resnično. Duhovno potovanje in iskanje gibljeta ljudi skozi zavedanje oziroma postopno prepoznavanje iluzornosti fizičnega sveta. Širša kot je naša zavest, bolj sprepoznavamo bit življenja, bolj občutimo pulziranje frekvenčnega Univerzuma ter alkimijo frekvenc (misli, čustev, telesa), ki jo ustvarja človekova zavest. Tisto, kar razumemo kot resnično, se skozi samorazvoj sprevrača v svoje nasprotje. Pred človekovo pronicljivostjo izginja svet trdne snovi, togost 'zamrznjene frekvence' ali materije in se razblinja v prepoznavanju spreminjanja grobe materije v svetlobno zvočni logos vsega obstoječega.
Če omaro 'razstavimo' na vse manjše delce, na subkvantnem nivoju spet dospemo do pulzirajočih frekvenc subatomskih delcev ali do svetlobnih kvantov, kvarkov, superstrun ... Dospemo v frekvenčni svet pulziranja. In človek se lahko zave osnovnih gradnikov vsega obstoječega, ki so istočasno tudi vseprežemajoče hologramske vibracije frekvenčnega univerzuma in povezanost.
In Kozmični um ali zavest, ki ji pravimo tudi Bog, je po vedski modrosti nemanifestirano oblikotvorno hologramsko enotno polje (Samhita), iz katerega izhaja vse obstoječe. Tu se ustvarjajo oblike. Ustvarjalec je neslišni (notranji) zvok brezmejne zavesti, ki s čustvi ali z mislimi oblikuje elektromagnetni tok v telesih človeka oziroma sproža biokemijo ali nevrofiziološke molekularne spremembe v telesu.
Tako zvok spreminja pojavni (fizični) svet. Biokemija frekvenc je oblikotvorna. Zvok je torej oblikotvoren. In kakršno je naše sonihanje (resonanca) z Najvišjim (s Kozmično zavestjo), takšno je tudi naše življenje, naše čutenje ali počutje: mir ali nemir v duši, fizično zdravje ali bolezen.
Vse je frekvenca. Vesolje pa simfonija frekvenc (po fiziku Pribramu). Vsako frekvenco se da izraziti s številom. "Svet se da izraziti v razmerjih ali številih," je trdil Pitagora. In vse je povezano z razvojem oz. s stanjem zavesti. Od nje je odvisen naš pogled na svet. Od naše (ne)razvitosti zavesti pa je odvisno, kaj in kako zaznavamo, kaj čutimo, kaj razumemo, kaj in kako ozaveščamo, na kateri postaji samorazvoja smo na poti vračanja Domov. In kakšnega 'malarja' imajo naše oči in naša ušesa z ozirom na stopnjo (samo)zavedanja, do kam seže naš pogled. Od navidezne resničnosti, ki je iluzija, do Doma vseobsegajoče zavesti, do Doma duše. Zvok je tako po ljudsko božji dar ali vozilo. Najpogosteje ga v ljudskih tradicijah simbolizira konj, ki drvi preko svetov.
Materialno in vsakršno duhovno izkustvo je zato odsev tega, kar smo sposobni zaznati. Lahko smo sicer navidez trdno zasidrani v fizikalno – tridimenzionalni realnosti, ki na višjih nivojih zavesti še zdaleč ni samo to. Smo mnogo več. V svoji biti smo hologramska celota ali celostna vsepovezanost, absolutna čista zavest in enost, zvok, stvarjenje, integrirano znanje Kozmičnega uma in odraz našega širjenja v Kozmos istočasno. Zato nam zvok tudi odkriva odnose med materijo in duhom, saj je meddimezionalno okno med fizičnim in metafizičnim, med zavednim in nezavednim. In človek intuitivno in z nadčutili vedno išče hologramsko celoto. Sprva nezavedno, nato zavestno. In zvok je tudi tehnologija za dvig oz. širitev zavesti, ki človekov zaznavni svet popelje v višjedimenzionalne svetove duha, zakrite resničnosti, ki so sicer našim fizičnim čutilom večinoma nedostopni.
Z našimi možgani, ki delujejo kot oddajnik in sprejemnik v povezavi s centralo univerzalnega uma, se potapljamo v hologramsko enotno polje, v vesolje, ki je misel, zavest in zvok. Izven iluzije realnosti. In uglašujemo se z Velikim slušnim logosom ali logoidno idejo božanske popolnosti. Da bi bili sposobni zaznati tudi neslišno simfonijo frekvenc tudi izven našega slušnega obsega. V okviru našega slušnega polja (20-20.000 Hz) zaznavamo le fizični zvok.
In ni zvoka, ki ne bi med poslušanjem deloval na nas. Celo takrat, ko ga ne slišimo. Zato bi morali biti izjemno previdni in oblikovati lastno ekologijo zvoka. Ne pozabimo, zvok ni samo tisto, kar slišimo. Zvok ni samo slušna resničnost. Tako imenovana 'Šabd joga' priča o finejših nivojih zvoka oziroma vibracijah. Tibetanci govorijo o petih nivojih zvoka, prav tako islamski sufiji, židovski rabini ali indijanski šamani. Zahodnjaki običajno poznamo samo enega. In ta fizični zvok, ki je podobno kot avra medij med fizičnim in duhovnim, je izredno močno orodje, ki nas lahko sestavlja ali razstavlja, uničuje ali zdravi ...
Žal zavedanja alkimije zvoka v našem kulturnem prostoru večinoma nimamo. Čeprav je izredno močno orodje, zdravilo ali celo strup, z njim ravnamo zelo nepremišljeno, nezavedajoče, celo neodgovorno. Morda celo ves dan poslušamo disharmonične zvoke iz naših medijev ali zvočnih naprav ali jih nezavedno celo ustvarjamo: tudi s tako imenovanimi nemirnimi ('negativnimi') mislimi in čustvi, ali ko jih poslušamo in tako zavedno ali nezavedno sprejemamo stresne in nemirne zvoke. In v vsakem trenutku smo v alkimiji nam podpirajočih ali uničujočih frekvenc.
Vsako telo – duhovno, miselno, čustveno, etrsko, fizično – vibrira in resonira v svoji vibraciji in frekvenci, vsa telesa pa zahtevajo medsebojno ravnovesje (soutripanje). Mir in zdravje dosežemo z ravnovesjem vseh teles, od fizičnega do duhovnega. Če te potrebe ne živimo v vsakem trenutku, bodo naše življenje polnile anomalije, slaba počutja, celo bolezen ...
Vsi smo unikatni in ni zvoka, ki bi deloval na vse enako podpirajoče ali razdiralno. Vsakdo se odziva na frekvence, ki vdirajo v njegovo polje z ozirom na lasten frekventni potencial. Naše telo in naš duh sta prav tako skupek frekvenc. Ne delajmo si utvar, da obstaja za vse ljudi enako podpirajoči zvok. Še takrat, ko ustvarjamo razvpiti zvok stvarjenja Om ali Aum, ga obarvamo s kvaliteto lastne zavesti in torej z lastno anomalijo duha ali zavedanja, ga prepojimo s svojimi čustvi in z mislimi ter s fizičnimi omejitvami.
Torej dobi poleg osnovnega frekventnega spektra še svojstveno strukturo, barvo, temperaturo in čustveno-miselni naboj. Naše počutje uravnava torej slišni in neslišni zvok in mu vsiljuje mir ali nemir, slabo počutje ali radostno zavest ... In Aum popačene zavesti je daleč od zvoka stvarjenja.
Šele medij prosvetljene kozmične zavesti onkraj uma je sposoben ustvariti zvok z 'vsebino', s temperaturo in strukturo, ki prinaša povsem zadostne in docela neškodljive dobrobiti energijskih vibracij zavesti onkraj, ki seže v transcendentalno izkustvo vseprisotnega Kozmičnega (božanskega) daru, ki nas podpira, zdravi in z 'dotikom« razvija samozavedanje. Šele takrat se nam ni bati, da bo ustvarjeni zvok podrl ravnovesje, nam ali komu drugemu.
Ko skozi svoj um in zavest spustimo tako imenovani 'vódeni zvok', ki ga ne ustvarja naš um in ga ne obarvajo naša čustva in misli, se rojeva zvok, ki korenini v hologramski celostnosti in se kozmično telepatsko spusti skozi naša telesa v prostor in čas, brez vmešavanja uma. Postanemo mediji za 'darove iz nebes'. Ti darovi so darovi našega duha in duše v stiku s Kozmično Inteligenco (ali Božansko bitjo), ki niso nikdar ponovljivi, kot ni ponovljiv noben trenutek, ki ga živimo. Zvok le steče skozi medija za ljudi in prostor v danem trenutku. Doživimo Pitagorovo 'harmonijo sfer'. Tak zvok nima nič opraviti s pomanjkljivim dojemanjem resničnosti, temveč je medij tudi on sam in sel, ki prinaša vse, kar potrebujejo (vsa) naša telesa.
Naš um naj gre torej na dopust, ko ustvarjamo transcendentalni vódeni zvok in z delčkom zavesti bomo spremljali čudež človekove narave: prenos nadzavedne hologramske celote sil kozmičnega uma ali logosa skozi nikdar ponovljivo alkimijo frekvenc zvoka, ki nas bo zdravila na vseh nivojih in dimenzijah, četudi se jih ne zavedamo ali jih morda tudi ne slišimo (in pozabimo, da učinkujejo na nas tudi neslišne frekvence ali vibracije). Vse v enem, eno v vsem. In tovrsten zvok bo uravnovešal in zdravil našo dušo in bit v celoti. Šele takrat ne bo napak, ker jih ne bo mogoče napraviti.
Tovrsten 'vódeni zvok' (prepuščen vodstvu Kozmične Inteligence in uglašen z univerzalno zavestjo) ne bo samo neponovljiv, morda bo tudi povsem nenavaden, lahko celo 'strašljiv'. Tudi na meji zmogljivosti naših teles (in grl). Predvsem pa izven naših estetskih meril in vzorcev o lepem, sprejemljivem, blagozvočnem ...
V transcendentalnem stanju zavesti onkraj uma postanemo resnično tudi mi mi, prav tako neponovljivi in unikatni, ki zahtevamo in potrebujemo podporo le nam lastne frekvence. Kot pravijo modri Mojstri, nam lahko poenotena tehnika dihanja (pranajame) na določeni stopnji razvoja pomaga, vendar tudi ne povsem. Na določeni točki razvoja bo postala celo ovirajoča, saj ne podpira harmonizacije in razvoja naše unikatne biti.
Vsak človek diha drugače. In samo njemu lastni dih ga lahko povsem uravnovesi. In le njemu lasten zvok (ki pride z vodstvom duha) mu bo prinesel neskaljene darove samorazvoja in samozdravljenja. Lahko bi rekli tudi: vsi se naučimo pisati, toda vsakdo piše drugače, svojstveno. Zatorej: v vsakem trenutku bodimo pozorni na delovanje slišnega (in celo neslišnega) zvoka. Sami preverimo, ali je za nas strup ali zdravilo. Če je prvo, se mu umaknimo.
Opazujmo tudi delovanje vibracij zvoka misli in čustev. In učinkovanje kateregakoli ponavljajočega se zvoka v naših občutkih in telesih. S ponavljajočimi se frekvencami ali zvokom se lahko tudi 'predoziramo', ali pa z njim nismo v ravnovesju oziroma on ni z nami. In nam ruši harmonijo duha in zdravje telesa.
Odpirajmo kozmično telepatijo uravnovešenega uma onkraj, ki prinaša medijstvo za prenos frekvenčnih darov iz Kozmosa, ki nas nikoli ne bo izdal ali potisnil v disharmonijo ali neravnovesje. Le zagotovo moramo dospeti do te medijske zmožnosti prenašanja zvoka (pozor: obstaja tudi nevarnost, da bi si le domišljali, da to zmoremo).
Tovrsten 'vódeni zvok' je zvok medija, zvok izredne moči 'iz božje lekarne', zvok prosvetljenega mojstra v vseh nas, ki potuje proti svojemu cilju: v trajno prosvetljeno ali prebujeno kozmično zavest, v enovitost in celovitost s hologramsko celoto vesolja in naše biti. Vódeni zvok se spušča skozi našega duha in telesa, skozi nas in za vse nas. Tudi le za nas. In le za ta neponovljivi trenutek. Z misijo iz večnosti – za prihodnost.
Ne govorimo samo o brezmejnosti človekove zavesti. Privoščimo si jo in jo živimo. A bodimo trezni pri presoji, kdaj smo in če smo resnično dosegli tisto raven terapevtskega zvoka, ki izvira iz naše medijske sposobnosti stika z izvorno življenjsko energijo ali logosom Univerzuma, ki je ustvaril nas in naše sposobnosti za zvočno ustvarjanje. Do takrat pa prepevajmo, se zvočno izražajmo in izpojmo vso neprosvetljeno bolečino.
Odlomki iz prihajajoče knjige dr. Mire Omerzel – Mirit z naslovom Kozmična telepatija onkraj misli in zvoka,prebujenje v razsvetljeno kozmično zavest – med osebno izkušnjo in duhovnimi tradicijami ljudstev sveta. Več na: www.veduna.si
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
