Zakladnica starodavnih modrosti - Egipt

30. 1. 2013
Deli
Zakladnica starodavnih modrosti - Egipt

'Bodi prijazen in velikodušen, dokler živiš.' Ptahotepov nauk

Ozrimo se v svet, v katerem je bila civilizacija še mlada, v katerem nobeni paragrafi kazenskega ali civilnega zakonika niso urejali življenja v skupnosti, poglejmo v 25. stoletje pred Kristusom, v Egipt.

Šele čez 2000 let in več, se bo govorilo o Platonu in Aristotelu, o Konfuciju, Lao Ceju in o Budi. Ob Nilu cveti prva visoka kultura, Staro kraljevstvo. Velika država je združena, hieroglifi iznajdeni, piramide v Gizi stojijo že več kot sto let.

Kozmos ureja sončni kralj Re, zemeljske zadeve pa faraon.

Prvi pisni nauki modrosti

In tako se odpravi vezir Ptahotep, siv in bolehen, k svojemu gospodarju in mu predlaga, naj svojo dragoceno izkustvo posreduje nasledniku. Faraon Asosi privoli, navsezadnje ni 'nikogar, ki bi se rodil moder'.

Nastane prvi pisno posredovan nauk o modrosti. Ptahotepovih 37 maksim govori o poštenju, potrpežljivosti, obzirnosti, vljudnosti. Že kar prva svari pred arogantnostjo:

“Ne bodi ošaben zaradi svojega znanja, temveč se posvetuj tako z nevednim kot z vedežem.”

Nenavadna in neprijetna misel: pustiti predsodke ob strani. Kdor odpre ušesa in oči, se lahko uči od vseh ljudi, celo od (na videz) najbolj neumnih.

Vezir je v starem Egiptu kot najvišji uradnik odgovoren za pravni red, hkrati pa je svečenik in nosi pečat boginje modrosti Ma’at, hčerke sončnega kralja Raja. Je 'boginja, s katere pomočjo sončni kralj ohranja kozmos v gibanju', pojasnjuje egiptolog Jan Assmann v svoji knjigi Ma’at. Na upodobitvah se pogosto pojavlja pred svojim očetom, kajti 'uteleša vzpostavitev svetovnega reda'.

Odnosi terjajo napor ljudi in bogov

Harmonija in urejeni odnosi po predstavah Egipčanov ne nastanejo sami od sebe, vedno znova jih je treba na novo vzpostaviti. To zahteva napor tako bogov kot tudi ljudi.

Pojem Ma’at se razvije skozi stoletja v osrednje načelo zemeljskega skupnega bivanja.

'Početi Ma’at' pomeni prizadevati si za resnico, pravičnost, modrost, pravico, red, pristnost in iskrenost.

Pri tem je pomembno, da modreci, kot je Ptahotep, to vrednoto prepoznajo, jo posredujejo in širijo ter da jim podložniki sledijo. To počnejo, ker Ma’at ščiti šibke pred močnimi ter obljublja solidarnost in zanesljivost.

Modrost je resnica, je pravica, je red.

Primer iz starega Egipta navdušuje, saj je z naukom o Ma’at, kot piše Jan Assman, 'rojena ideja o človekovi pravici do pravičnosti'. Ne slepa poslušnost do bogov ali gospodarjev, temveč vladavina državnika, ki je sicer na vrhu hierarhične lestvice, vendar ga vodita modrost in uravnoteženost. Kajti faraonu delijo ljudje, kot so Ptahotep in njegovi nasledniki, zvite nasvete:

“Posvetuj se tako z nevednim kot tudi s tistim, ki ve.”

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez