Čakre so vozlišča energij v telesu. Energija se po telesu giblje relativno prosto in se usmeri proti posameznemu energetskemu centru, če/ko je za to potreba.
Slika iz spleta (naložena dne 3.5.2013) predstavlja pozicijo čaker v telesu, desno od telesa so narisani simboli za posamezno čakro, njihova lega v telesu ter prvine s katerimi jih povezujemo.
Če je naše življenje ogroženo, se bo večji del energije preusmeril proti 1.- korenski čakri. Samoohranitveni nagon se na energetskem nivoju rodi v korenski čakri. Ko naše življenje ni ogroženo, se energija najverjetneje dvigne v 2.- spolno čakro, ki je center naše seksualne energije. Ta energija je zelo močna in edina tvorna energija, potrebna je za ohranitev vrste (medtem, ko je energija v korenski čakri naravnana na ohranitev posameznika).
Akumulacija energije v spolni čakri poskrbi za zbližanje dveh (ne le na fizičnem nivoju). Ko imamo zadovoljujoč partnerski odnos ali smo prostovoljno brez njega (v obeh primerih izvajamo brahmachario), se energija dvigne višje, do predela 3. čakre, solarni pleksus=sončni pletež. Tu domujejo mišljenje, želje, interesi,...
Prve tri čakre so telesne narave in njihova vloga je delovanje v svetu izven nas.
4. - srčna čakra predstavlja zožitev, most med nižjimi in višjimi centri. Bolj ko je srčna čakra odprta, lažji je pretok energije. Nesebična ljubezen odpira srčno čakro, tesnoba in izoliranost pa jo zapirata.Ko živimo ljubezen, sočutje, je energija zgoščena v srčni čakri. 5. - grlena čakrapredstavlja posrednika med čustvi in razumom. Bolj ko je srce odprto, več energije se lahko usmeri v grleno čakro in s tem se poveča ustvarjalnost posameznika.
6. čakra, tretje oko predstavlja stoodstotno pozornost in je značilna za umetnike, vrhunske športnike, za vse ki so nadpovprečno dobri vtistem, kar počnejo. Ko se energije dvigujejo navzgor, se sposobnost koncentracije poveča. Več ko je energije, ki se usmeri iz nižjih centrov v višje, več je možnosti, da se zgodi koncentracija in kasneje meditacija.
Meditacija je stanje, ki ponudi pot energiji proti 7. - kronski čakri. Ko se energija preseli v sedmo čakro, je vzpostavljena povezava notranjega z zunanjim. In tako se vseh 8 krakov joge zlije v najvišje, kar joga je.
V skladu s Pantanjalijevem sistemom joge obstaja 5 zakonov izpolnjevanja dolžnosti ali niyam:
saucha=čistost,santosha=zadovoljstvo,tapas=vzdržnost,svadhyaya=samo-preučevanje inisvara-praninda=predanost osebnim idealom/bogu.
SAUCHA=čistost: modrec Manu pravi, da se telo očisti z vodo, um z resnicoljubnostjo in duša z znanjem in zmernostjo. Podobno kot yame, so tudi niyame na 3 nivojih: intelektualni, besedni in fizični.
BAUDHINKA SAUCHA=intelektualna čistost: dosežemo jo z izvajanjem sočutja, manter. Vibracija manter (npr OM/AUM) poskrbi za to, da nečistoče odpadejo z našega uma. Intelektualna čistost se rodi, ko se energija iz spodnjih nižjih čaker vzdigne do predela srca.
VAČIKA SAUCHA = besedna čistost: zanjo skrbimo s harmoničnim, pomirjujočim, blagim govorjenjem (kar moralno dvigne in kar je odkrito). Čistost besed se realizira tudi s petjem in določenimi dihalnimi tehnikami.
ŠARIRIK SAUCHA = fizična/telesna čistost: potrebno je izvajati notranje in zunanje.
i. Zunanja telesna čistost: ohranjamo jo z umivanjem telesa (koža je pomemben izločilni, termoregulatorni organ in bariera med notranjim in zunanjim telesom, ki zadržuje zunaj mikroorganizme), pa tudi harmonično sedenje in gibanje telesa (izpilimo jo z uporabo muder=sveti gibi). Zanimivo, da pod zunanjo čistočo navajajo tudi pridelovanje, nabiranje in uživanje hrane. (2)
ii. Notranja telesna čistost: ohranjamo jo s postenjem in posebnimi očiščevalnimi tehnikami (šatkrije ali šatkarme)lobanje, oči, nosu, požiralnika, želodca, debelega črevesa. Tudi določene tehnike pranayame so čistilne (njihov namen je ustvariti bolj prehodno, čisto telo).
SANTOSHA=zadovoljstvo: ostati zadovoljen s tem kar imamo (ne biti razočaran, če prihaja v življenje manj kot pričakujemo/želimo) in ne želeti si tistega, kar nam ne pripada (si nismo zaslužili). Zadovoljstvo pomeni sprejemanje realnosti takšne kot je, brez pričakovanj, hotenj ali želja. Bolj ko živimo v zadovoljstvu, bolj se zmanjšuje število zahtev in tako postane življenje enostavnejše in mi bolj zadovoljni in varni. S tem se krepi občutek obvladovanja našega življenja, kar nam daje več vitalnosti, učinkovitejše delovanje in posledično večjo samozavest.
BAUDHIKA SANTOSHA=intelektualno zadovoljstvo pomeni psihološko pripravljenost na to, da opravimo z vsem, česar v svojem življenju ne potrebujemo. Pomemben dejavnik pri zadovoljstvu je biti zadovoljen s tem kar imamo, vendar istočasno dosegati mirno, uravnovešeno zavest. Zadovoljstvo je izvor sreče (znotraj nas), sreča je izvor mirnega uma, miren um je izvor zbiranja energije in zbiranje energije je izvor razsvetljenja. Šele ko je človek miren, razume lepoto in pomen življenja. Človek, ki ne teži k zadovoljstvu, bo patetično zapravil vso svojo energijo, iščoč predmete užitkov in navezan bo na neskončna pričakovanja.
VAČIKA SANTOSHA=besedno zadovoljstvo: pomeni opustitev klepetanja, pretirane zgovornosti, grenkih besed, žalitev in vpitja. Kdor si želi doseči besedno zadovoljstvo, bo malo govoril, se izogibal besednim polemikam in si prizadeval za obdobja duhovne tišine (mouna). (2)ŠARIRIK SANTOSHA=telesno zadovoljstvo: se kaže s sprejemanjem in razumevanjem trenutnih omejitev in s harmoničnimi gibi. Na globljem nivoju pa pomeni pozabiti na krivice in žalitve, ki smo jih bili deležni. Če se odpovemo pohlepu, smo v veliki meri zadovoljstvo dosegli. Kar govori tudi pradavno učenje: »Gora je veličastna, morje še bolj in še bolj nebo, resnica je najveličastnejša. Vendar pa pohlep presega vse, ker je pohlep tisti, ki drži v pesti vse štiri svetove. Zato duša, ki se odpove pohlepu, pridobi zadovoljstvo in ima vse.« (2)
TAPAS = vzdržnost, zmernost, samonadzor: pomeni upreti se lakoti, žeji, mrazu, vročini in vsem ostalim skušnjavam. Bahagavad Gitta navaja, da obstajajo tri vrste vzdržnosti:
Tamas (medlo, dolgočasno): tiste, ki jih izvajamo s trmo
Rajas (strastno): izvedene z namenom nekaj doseči
Sattwa (umirjene): izvedene v zadovoljstvu in je edina trajna
Joga navaja, da moramo biti zmerni pri vseh dejavnostih in postopkih (delo, igre, duhovnost,...).
BUHIKA TAPAS = intelektualna vzdržnost, samonadzor, zmernost: v človekovi zavesti tečeta dva toka: um in čustva. Trudimo se ju uravnovesiti in s tem odstraniti navezanost, izumetničenost in ego princip. Um poskušamo umiriti, čutila pa nadzorovati (jim ne dovolimo, da se navežejo na predmete). Lakomnost, jeza in pohlep so »vrata duševnega trpljenja« po BahagavadGitti in le-tem se želimo v življenju izogniti.
VAČIKA SANTOSHA = besedno vzdržnost, samonadzor, zmernost: izogibanje grenkim, ostrim ali preveč kritičnim besedam, tudi ostrim debatam, predvsem tistim, ki bi lahko komu škodile in ga užalile. Vzdržati se moramo tudi govorjenja, s katerim bi nekomu dali dovoljenje ali opravičilo za povzročanje krivic. Vzdržnost v govoru pomeni govoriti le smiselne, potrebne in lepe besede. Zaobljuba molčečnosti se smatra kot ekstrem besedne vzdržnosti.
ŠARIRIK TAPAS = fizična vzdržnost, samonadzor, zmernost: sposobnost upreti se lakoti, vročini ali mrazu, izgubi ali dobitku,... Fizična vzdržnost povečuje našo samodisciplino in je pot k zadovoljstvu.
SVADHYAYA = samo-preučevanje: samoopazovanje, analiza in znanje o naši lastni osebnosti, zavedanje o naših močeh, šibkostih, ambicijah in potrebah. Pri tem nam lahko pomagajo knjige, lastno opazovanje,...
BUDHIKA SVADHYAYA = intelektualno samo-preučevanje: vključuje meditacijo, ponavljanje manter (mentalno), branje in preučevanje svetih knjig in filozofij (potrebno je razumeti praktično uporabnost sporočil filozofskih in svetih besedil) in notranjo kontemplacijo. (1)VAČIKA
SVADHYAYA = besedno samo-preučevanje: vključuje glasno branje svetih knjig in filozofij, glasne molitve, glasno petje manter, besed, božjih imen,...
ŠARIRIK SVADHYAYA = fizično samo-preučevanje: pravilna lega telesa, preučevanje občutenj v posameznih asanah, zavedanje, česa je telo zmožno,...
ISHVARA PRANIDANA = predanost osebnemu idealu (uglasitev z bogom): nedvoumna, absolutna in popolna predanost osebnemu idealu na intelektualnem, besednem in fizičnem nivoju. Ko se ukvarjamo s tistim, kar v resnici počnemo, rezultat ni pomemben, je le posledica našega delovanja. Ko smo na poti k osebnemu idealu, smo hkrati tudi na cilju. Cilj doseganja osebnega ideala je proces, ki terja nenehne izboljšave. Karkoli delate, delajte to nežno in z ljubeznijo, s posebnim zanimanjem in prizadevnostjo... in šele po zrelem premisleku.
Joga ni religija, ampak je skupek tehnik, je filozofija in je znanstvena pot.
Suzana Vozelj Škrap v diplomskem delu za učitelja joge RYS Joga Do z naslovom Zablode in uspehi v vzgoji skozi oči jogijskih modrosti
Foto: Petra Cvelbar
Življenje, kot ga uči joga 1. del
