Astrologija ni zgolj brskanje po človekovi intimi in blokadah ter šibkostih, ampak je predvsem pomoč pri razkritju življenjske naloge, ki je zanesljiva pot do osebne sreče in zdravja.
Barbia Asta Gaia je diplomirana astrologinja, ki piše za različne medije in nastopa na televiziji, hkrati pa se dobro počuti v svoji primorski vasici, kjer srčno vodi Planet 47, alternativni center za Downov sindrom, ki ji je bil z rojstvom sina očitno zapisan v zvezdah.
Kako vas je potegnilo v svet zvezd?
Z astrologijo sem se spoznala kmalu po gimnaziji. Spomnim se, da sem vedno rada zrla v zvezdnato nebo in se spraševala o bistvu našega obstoja. Zanimalo me je, kaj je moja naloga v življenju, zakaj sem se rodila.
Kaj vas je tako pritegnilo, da ste se odločili raziskovati to področje tudi skozi študij v tujini in doma?
Mislim, da me je vse to pritegnilo zato, ker se vse zrcali na nebu. Planeti s svojimi gibanji glede na potek posameznikove natalne karte pokažejo prav vse, pomembno je le to, koliko smo astrologi sposobni prebrati iz postavitve planetov.
Kako vi gledate na astrologijo kot starodavno vedo?
Astrologija ni zgolj brskanje po človekovi intimi in blokadah ter šibkostih, ampak je predvsem pomoč pri razkritju življenjske naloge, ki je zanesljiva pot do osebne sreče in zdravja. Vsak trenutek je pomemben in v slehernem trenutku določamo svojo prihodnost, tega nas ne more naučiti nihče, nobena šola, nobena knjiga, nobena religija, to nosimo v sebi, to smo mi, iz tega smo sestavljeni, iz sanj, zvezdnega prahu, iz tega je zemlja, iz tega so zvezde.
Ste kdaj gledali v svojo astrološko karto?
Da, ves čas jo spremljam. To, da spremljam svojo astrološko karto, karte otrok in moža, je tako rekoč moja domača naloga, kako živeti s planeti, saj tako najlažje urim branje astroloških zapisov, ker imam povratne informacije takoj na dlani. Sicer pa se danes veliko posvečam poslovni astrologiji, saj mnogo podjetij s pomočjo astrologije izdelajo načrt za prodiranje na globalni trg. Akcija v pravem trenutku, na pravi način, s pravimi ljudmi vodi k uspehu. Izbira pravega trenutka, poznati slabe vplive, kdaj se zgodijo, kako se jim izognemo, s kom lahko rešujemo probleme ...
Kar pa se tiče osebnih astroloških kart, so v progresijah vedno situacije, ki pokažejo manj prijetna obdobja, in seveda je potem vprašanje vere, da bom skozi ta obdobja prišla in z ljubeznijo prešla, duhovno zrasla ter preživela. Ko gledam v prihodnost, v sobesedilu z natalno karto lahko spoznam, da sta prihodnost in preteklost povezani, da je tudi prihodnost del nas, našega učenja ali karme. Naše življenje usmerja zakon vzroka in posledice.
V letu 2005 se vam je zgodila prelomnica. V astrološki karti se vam je nakazala smrt, a ste preživeli – rodili ste otroka z Downovim sindromom. Kako ste doživljali vse to in kako danes gledate na dogodke, ki so se vam zgodili takrat?
Res je, vse sem pravilno prebrala, ravno tedaj sem prišla v obdobje sade sati, ko se tranzitni Saturn premakne na natalno Luno, (Luna je povezana z rojstvom) obdobje traja sedem let. Po mojem sade sati najlepše opisuje Adrian Kezele v knjigi Ta veličastni Saturn. To je bila prelomnica v mojem življenju, razumela sem svoj sade sati, nisem se venomer pritoževala in jokala ter obupovala nad življenjem oziroma se jezila, ampak sem počasi začela sprejemati svoje lekcije, kar me je duhovno preobrazilo. Tako da sem danes hvaležna Saturnu za njegovo učenje.
Za kaj pa ste najbolj hvaležni v življenju, čeprav vam marsikdaj ni bilo lahko?
Še najbolj sem hvaležna za priložnost, da sem spoznala ljudi z Downovim sindromom, saj so tako iskreni in neposredni. Tudi na svojega sina sem 'nora'. Res je, da sem zaradi tega, kar se je dogajalo, morala pustiti kariero uspešne astrologinje in sem se predala drugim stvarem, kot so ustvarjanje alternativnega centra za Downov sindrom, v okviru katerega se zavzemam za pravice otrok in mladostnikov ter odraslih z Downovim sindromom. Obenem pa sem prav v astrologiji našla orodje, s katerim pomagam odkrivati talente oziroma posebne sposobnosti pri mladostnikih z Downovim sindromom, in jim tako pomagam, da bodo lažje našli svoje mesto v družbi.
Kako?
Astrološko opazujem vse; kdaj je primeren čas za določene akcije, ki so povezane s projekti, ki jih delamo skupaj z ljudmi z Downovim sindromom, ter kdaj so primerna obdobja za spremembe zakonodaje, povezane z Merkurjem in Plutonom. Oziroma z zakoni, ki močno vplivajo na življenje ljudi z Downovim sindromom.
Slovenska družba je sicer čudovita, vendar po znamenju raka preveč zaščitniška in s tem premalo inkluzivna.
Recimo, nagnjeni smo k temu, da rečemo, ubogi otrok, in potem poskrbimo, da je zavit v vatko, in poskrbimo zanj, ima vso dobro hrano, damo mu vse, kar je možno, vendar ga s tem nekako iztrgamo iz življenja in mu onemogočamo dragocene izkušnje, ki jih je njegova duša prišla iskat v to življenje. Zato s programi Planeta 47 spodbujamo k čim večji soudeležbi oseb z Downovim sindromom in ustvarjamo projekte, pri katerih so enakovredno soudeležene tudi druge osebe s posebnimi potrebami, ustvarjamo projekte vzajemno, skupaj. Mislim, da bodo v prihodnosti center tudi vodili posamezniki z Downovim sindromom oziroma bodo v njem zaposleni, v skladu s svojimi zmožnostmi.
Prebrala sem, da lahko po shamanski astrologiji slab vpliv planetov spremenimo. Kako? Kako ste to storili vi?
Tako je, slab vpliv spremenimo tako, da spremenimo sebe oziroma svoj pogled na določeno situacijo. Na primer, če astrološko vem, da bo na počitnicah mrzlo, bom s sabo vzela pretežno tople obleke. Če vidim možnost nesreče, se bom v tistem obdobju skrbno privezala ter vozila počasi, vendar pri tem ne gre le za to, ampak tudi za notranjo osredotočenost.
Prihodnost, ki nam je začrtana po severnem Luninem sečišču, predstavlja našo življenjsko pot in njen smisel je v tem, da se naša duša uči, uči se ljubezni, predanosti, sočutja. Ker astrološko lahko preberemo situacije, v katerih se bomo znašli, nam postane jasno tudi bistvo lekcije, bistvo učenja, ki nam ga življenje prinaša. Čim bolj nam je ta naša pot ali učenje jasno, tem prej se lahko naučimo lekcije.
Pa se lahko naučimo lekcije, še preden nastopi dogodek, če vemo, da bo nastopil?
Lahko se jo naučimo še pred dogodki, ki sledijo, in se seveda potem življenje čisto drugače obrne, saj smo lekcijo že osvojili. Univerzalno je eno pravilo, da smo dobri, pozitivni in ljubeči.
Ravno to sem doživela kot nekakšen izziv, zato danes organiziram redne Nakamale ali ženske zdravilne kroge, ki potekajo vsak ščip v Koštaboni, saj imamo ženske v sebi sposobnost, da vidimo prihodnost, in s tem, ko preoblikujemo svoj pogled na svet, ko določene stvari v sebi sprejmemo, spremenimo razvoj dogodkov. Ženske imamo v sebi dragocene moči, ki jih moramo razvijati. Z moškimi se lahko dopolnjujemo in zgrešeno je, da z njimi tekmujemo.
Danes živite na Primorskem v ekološki vasici Koštabona, pravzaprav ste šli tja pred desetletjem v 'divjino'. Kako bi opisali svoje domovanje med selitvijo in kakšno je danes?
Naš zaselek je pravzaprav malo pod Koštabono. Življenje na vasi je čudovito, veliko bolj pristno kakor v mestu. Ko smo se preselili v Hrbatine, kot je domače ime zaselka, tu ni bilo ničesar, razen ruševin, robide in ogromnih kupov smeti, kar pomeni, da smo vse morali najprej pospraviti, na novo zgraditi hiše, pripeljati vodo, elektriko, komunikacije, cesto ...
To skupno delo je nekako postalo način življenja, saj nas v vasici živi kar nekaj družin, ki smo več kot samo prijatelji, smo nekako soodvisni drug od drugega, prepleteni v neko skupno življenje ter se skupaj odločamo o prioritetah, projektih. Imamo na primer skupne stroje in tako investicije delimo na šest delov. V 20 letih smo popolnoma obnovili razrušeno vas, življenje se je vrnilo nazaj, tudi otroci, večino hrane si pridelujemo sami.
Velikokrat mi je zares žal, ko vidim, da so ljudje v nekaterih vaseh revni, a če bi med sabo sodelovali, bi bilo popolnoma drugače. Recimo, zakaj bi v vasi morala vsaka hiša imeti svoj traktor, če bi bila dva dovolj za vso vas? Sodelovanje in sopomoč doživljam kot bistvo slovenstva in želim si, da bi se vsi tega spomnili.
Pred leti ste imeli v središču Ljubljane trgovinico s kristali. Ali kaj pogrešate tiste čase in delo v trgovinici?
Ne, niti ne pogrešam. Od tedaj sem naredila kar nekaj korakov naprej v življenju. Mi je pa tisto obdobje ostalo pri srcu, predvsem zaradi različnih ljudi, ki sem jih spoznala.
Kakšne so vaše želje za prihodnost?
V prihodnje želim vedno bolj kreirati projekte, s katerimi bom omogočila delo čim več ljudem, in seveda, da bom lahko aktivno vključevala tudi osebe z Downovim sindromom. Pri tem je turizem kar privlačna beseda za načrte, ki jih imamo. Tudi astrološko želim delati bolj celostno, v Nakamalu ali ženskem zdravilnem krogu, ki poteka v Koštaboni ob pomembnih astroloških konstelacijah.
Kaj pravzaprav na teh zdravilnih krogih počnete?
Na Nakamalu se posvetimo Veneri, udeleženka se zave svojih napačnih korakov, ki jih odveže iz svojega življenja, da se lahko ponovno rodi kot Boginja. Trenutno tudi delam z 12 ženskami v projektu Taje Albolene, Razcvet ženske, pri katerem smo ženske pripovedovalke zgodb in zgodba Razcveta ženske je zgodba prebujenja.
Kaj pa vam kaže za prihodnost astrološka karta?
Moja prihodnost je povezana z mojo progresirano Luno, ki je prestopila v znamenje dvojčkov in označuje pisanje, skratka sem sredi zanimivega pisanja, nastaja knjiga Šola mistične tantre.
Pripravila: Metka Pravst za revijo Lisa
