Dan bo danes najdaljši - trajal bo kar 15 ur in 58 minut - in noč najkrajša v letu. Nastopil je namreč poletni solsticij ali Kresna noč, ki označuje začetek poletja.
Solsticij izhaja iz latinščine: Sol – Sonce in sistere – stati, kar pomeni, da Sonce takrat najdlje "stoji" na nebu. Sonce je vzšlo že ob 4:59 uri, zašlo pa bo ob 20:57 (časi veljajo za naš časovni pas in lego, seveda).
Od poletnega solsticija dalje sonce pojema, zato so naši predniki verjeli, da ogenj, zakurjen na kresno noč, pomaga soncu ohraniti in pomnožiti njegovo moč. Kresove so netili na vrhovih hribov, čim bliže nebu, nato so okoli ognja peli in plesali, skakali čezenj ali skozenj ter hodili po žerjavici.
Ker je Sonce izredno pomembno za planet Zemlja, saj s svojo toploto in svetlobo vzdržuje življenje na njej, je za naše prednike to bil eden od najpomembnejših praznikov, nabit z magijo in čarovništvom.
Svojo moč so takrat preizkušale vile in škrati, na kresno noč naj bi čudežno moč imela tudi voda – umivanje v njej naj bi prinašalo zdravje in lepoto, neporočena dekleta pa naj bi v odsevu vode celo zagledala bodočega moža.
Priporočamo:
