Preverite, zakaj bežite od resničnosti, kakšno uteho iščete in kako lahko sami prepoznate okoliščine, ki vas silijo v beg. Morda vam bo potem lažje vzpostaviti ravnotežje med sanjami in resničnostjo.
Ko resničnost postane prezahtevna in ko se preprosto ne moremo več soočiti z njo, ljudje včasih zbežimo v svojo 'luknjo', da bi se skrili in si opomogli od prevelikih pritiskov, zahtev, pričakovanj in lastnih strahov.
Od odraslih se vedno pričakuje, da smo odgovorni, resni ter da zvesto in kar se da najbolje izpolnjujemo svoje obveznosti. Toda včasih se tudi tistim najodgovornejšim in najpogumnejšim med nami zgodi, da se znajdemo v krizi ali v krču, utrujeni, izčrpani, naveličani, prestrašeni in zmedeni glede tega, kako naprej. Hiter življenjski slog, katerega del smo, nas lahko slej ko prej in povsem nepričakovano 'povozi', tako da imamo občutek, da nismo dorasli svojim nalogam in da nismo sposobni opraviti vsega, kar se je nakopičilo pred nami.
Da bi se lahko spopadli z izzivi, ki jih velikokrat vidimo veliko težje in zahtevnejše, kot so morda v resnici, je dobro, da se vsake toliko časa umaknemo v svoj svet. Zatočišča, kamor se zatečemo, so različna; nekateri se zatekamo v domišljijo, nekateri se takrat najraje odpravijo na potovanje ali zgolj na nočno vožnjo, nekateri se zaprejo v sobo ali stanovanje in popolnoma osamijo, spet drugi pa so nagnjeni k temu, da se takrat še bolj pogreznejo v delo.
Ni nujno, da beg pred resničnostjo škoduje naši vsakdanji rutini. Nasprotno: občasni pobegi nekam, kjer smo povsem sproščeni, pomirjeni in morda celo srečni, nam lahko pomagajo, da se spočijemo, osvežimo, prerodimo in v sebi najdemo navdih, ki ga potrebujemo, da se kot feniks ponovno dvignemo in se pogumno soočimo z resničnostjo. V tem smislu je beg zagotovo balzam za našo dušo in priložnost, da vsaj začasno obudimo svojega notranjega otroka.
Res pa je, da je pretirano bežanje pred resničnostjo in odgovornostmi, ki jih ta prinaša, lahko prej slabost kot prednost. Če nam beg pred resničnostjo jemlje čedalje več časa; ko nam zatočišča, v katera bežimo, postajajo pomembnejša od resničnosti; ko prenehamo delovati v resničnem svetu in opravljati svoje obveznosti; ko se izgubljamo v mešanici upanj, sanj, idealov, razočaranj, strahu in nemoči, je skrajni čas, da se streznimo in vrnemo nazaj v 'življenje'.
Za to pa je po navadi potreben dramatičen trenutek bujenja, s katerim bi prepoznali svojo izgubljenost in poiskali pot nazaj v uravnoteženo resničnost.
Mnogo zgodb je, ki bi jih lahko uporabili za prispodobo bežanja iz resničnosti, na tem mestu pa omenjamo zgodbo priljubljene hrvaške avtorice z začetka 20. stoletja Ivane Brlić Mažuranić, ki je s prispodobo morskega kraljestva po svoje spregovorila o naših zablodah, neprepoznavanju tistega, kar je resnično vredno v življenju, in o begu pred resničnostjo.
To je zgodba o ribiču, ki se mu je nekega dne njegovo bedno in mizerno življenje tako zamerilo, da se je odločil obiskati dvor morskega kralja in se pri njem naužiti bogastva. Pot do morskih globin je sicer našel, toda življenje na razkošnem podvodnem dvoru je bilo popolnoma drugačno od tega, kar je ribič pričakoval.
Mnogi med nami podobno nezadovoljno godrnjamo in hrepenimo za iluzijo sreče. V tem seveda ni nič slabega, če nas ti ideali opogumljajo, motivirajo in spodbujajo k razvoju, učenju, delu in realnim dosežkom. Kljub temu pa je treba doseči ravnotežje med sanjami, ki nas navdihujejo, in resničnostjo, ki ima svoje zakonitosti.
Ideali in resničnost
Ideja o podvodnem kraljestvu, ki omamlja s svojim bogastvom, odraža tudi simboliko astrološke energije, ki nas žene k begu. Gre za energijo planeta Neptuna, ki je dobil svoje ime po starogrškem bogu morij in podvodnega sveta. Vsakdo ima v svojem rojstnem horoskopu tudi Neptuna, ki nas bodisi navdihuje ali pa slepi s prividi sreče, ki jo iščemo v resničnosti.
Neptunov glas nam šepeta skozi sanje in slutnje, občutja in ideale. Včasih nam podari vizijo popolnosti, včasih pa močno razočara in prizadene dušo. Njegova energija je odločilnega pomena pri umetniškem ustvarjanju, v glasbi, plesu in domišljijskem izražanju. In čeprav je iluzija sreče, ki nam jo pričara, neresnična in varljiva, na nas deluje kot uteha ali pa kot navdih.
Valovi Neptunove energije ves čas treskajo ob meje resničnosti. Vsakdo ima o sebi določeno podobo. Želimo se razvijati in izražati tiste vrednote, ki nam pomenijo uspeh, stabilnost in srečo. Toda pod vplivom Neptunove energije stvari nikoli niso takšne, kakršne se zdijo na prvi pogled. Poskušajte se zazreti na dno svojega oceana in prepoznati, kaj se skriva v njegovih globinah. V oceanu vidimo svoj odsev, odsev svojih želja in svojih sanj.
Carl Gustav Jung je rekel: "Tvoja vizija bo postala jasna šele takrat, ko boš pogledal v svoje srce. Kdor gleda navzven, sanja, kdor gleda navznoter, se prebudi." Pogledati navznoter pomeni prepoznati prave potrebe in želje svojega bitja. Pod pritiskom zunanjih vtisov in slik o uspehu in sreči, ki nam jih tako in drugače ter zelo agresivno sporoča potrošniška družba, zlahka izgubimo smisel za tisto, kar je res vredno. Prebuditi se pomeni prepoznati svoje potrebe in slišati glas svojega srca.
Ravno tako, kot se je ribič iz naše zgodbe najprej navdušil, potem pa začudil in zmedel nad podvodnim kraljestvom, so lahko tudi naša bežanja zmedena in marsikdaj tudi strašljiva. Če nismo previdni, lahko zelo hitro izgubimo trdna tla pod nogami in s tem občutek za to, kaj je za nas dobro in kaj ni. Valovi nezavednega neptunskega oceana s svojimi vabljivimi sanjskimi podobami in domišljijami nenehno pljuskajo ob meje, ki smo si jih zgradili okrog svojega navidezno varnega sveta. In le mi smo tisti, ki lahko te valove sprejmemo v popolnosti, da nas preplavijo, ali pa si jih privoščimo v omejenih količinah in še vedno ostanemo zasidrani v resničnosti.
Vzroki za beg
Osebe s poudarjenima elementoma zemlje ali ognja imajo po navadi zelo trdno postavljene meje, podobne visokim zidovom in čvrsti kamniti obali, ki se upirajo vztrajnim valovom. Meje tistih, ki imajo v svojih rojstnih horoskopih obilje vode in zraka, pa so podobne mehkim in vabljivim plažam, ki so v igrivem odnosu do morja in brez pomisleka sprejemajo njegove valove.
Predstavnike ognjenih energij ovna, leva in strelca v beg pred resničnostjo žene občutek nemoči, da se dokažejo in ustvarjalno izrazijo, in okoliščine, v katerih ne morejo blesteti in pokazati, kako posebni so. Navdih za beg ognjenim ljudem predstavljajo potovanja, tako dejanska kot duhovna, s katerimi lahko ponovno osmislijo svoje življenje in si spet povrnejo občutek, da so posebni.
Kadar imajo občutek, da je njihovo življenje preveč dolgočasno, preprosto in nezanimivo, bodo pobegnili v družbo, ki jih očara s svojo dramatičnostjo in posebnostjo. Nekateri bodo po drugi strani raje pobegnili v prepričanje, kako zelo pomembni so in vrednejši od drugih, kar je posledica strahu pred neuspehom, ali pa bodo pobegnili v samozadostnost in ponosno odklanjali kakršnokoli pomoč in sodelovanje. Takšen beg v osamo ustvarja navidezno moč in pomembnost, obenem pa človeka ločuje od drugih in otežuje navezovanje intimnih stikov.
Osebe z naglašeno zemeljsko energijo bika, device in kozoroga bežijo iz resničnosti takrat, ko si v njej ne morejo ustvariti stabilnosti ali si urediti življenja po svoji meri. K bežanju jih bo na primer pripeljala izguba službe ali napačne poslovne odločitve, ki niso obrodile pričakovanih rezultatov. Pobegnejo, ko izgubijo občutek nadzora nad vsakdanjikom ali ko ne morejo doseči zastavljenih materialnih ciljev.
Predstavniki zemlje so nagnjeni h kompulzivnim nakupom ali pa se skorajda asketsko posvetijo 'zdravemu' življenjskemu slogu. Skrajnosti, v katere jih lahko prisili bežanje, so izguba volje za delo ter za olepševanje in dograjevanje svojega sveta. Druga skrajnost je seveda pretirana delovna vnema, zaradi česar nastradajo osebna razmerja, odnosi z otroki in duhovni razvoj.
Vodna znamenja rak, škorpijon in ribe so predani domišljiji, ustvarjalnosti in občutjem ter znajo intuitivno najti ravnotežje med resničnostjo in sanjami. V beg jih bodo pognala boleča občutja, ki na dan privrejo ob izgubi nekoga ali nečesa, kar imajo zelo radi, npr. izguba ali ločitev od partnerja ali izguba projekta, na katerega so bili čustveno navezani.
Pogosto bežijo v preteklost in se tolažijo s spomini. Nekateri odlašajo z odhodom od doma svojih staršev, zelo pogosto pa uteho iščejo v hrani. Nekateri bodo pobegnili v duhovne in verske ustanove ali v umetniške komune, ki jih ščitijo pred težavno resničnostjo, v kateri se morda ne znajdejo najbolje. V ekstremnih primerih bodo posegli za nevarnimi opiati, kot so tablete, alkohol ali mamila.
Osebe s poudarjeno zračno energijo dvojčkov, tehtnice in vodnarja si bodo ustvarili svojo popolno sliko sveta in prisegali na vrednote, povezane z ideali, ki jih je v resničnosti težko doseči. Od resničnosti bodo pobegnili takrat, ko bodo dobili občutek, da jih nihče ne razume, ali ko bo življenje njihove zamisli in predstave spremenilo v bledo in pomanjkljivo različico tistega, o čemer so sanjali.
Izguba družbenega statusa ali nepriljubljenost v družbi je za njih izredno boleča, zato jih bo to pognalo v beg. Ta je pogosto povezan z intelektualnim navdihom, ki ga bodo iskali v knjigah ali študiju. Med zračnimi znamenji najdemo veliko večnih študentov, ki niso pripravljeni prevzeti odgovornosti v življenju in se raje bahajo s svojim znanjem, a kaj, ko ga v vsakdanjem življenju ne znajo uporabiti in izkoristiti. Z diplomami in s peščico enako mislečih si raje zgradijo svoj svet, v katerem lahko ždijo vse življenje. Skrajnost njihovega bega se lahko kaže v depresiji, osami ali pretirani družabnosti, v površinskih ljubezenskih odnosih in nočnem pohajkovanju.
Kako prepoznati beg
Da bi se prebudili in spoznali, da smo pobegnili daleč od resničnosti, potrebujemo določen dramatični dogodek, da nas zdrami in strezni. Naš ribič je v podvodnem svetu našel svojega izgubljenega sina, ki ga je posvojil morski kralj. Ponovno snidenje z njim ga je močno pretreslo, še bolj pa ga je pretreslo dejstvo, da ga sinček ni več prepoznal. Le kako bi ga, če pa se je ribič medtem prelevil v dvornega norčka in s tem povsem pobegnil od svoje resničnosti in samega sebe.
Podobno se lahko zgodi tudi nam. Beg pred resničnostjo nas lahko pripravi do tega, da postanemo popačene različice samih sebe. Lahko nehamo delati ali hoditi v družbo, se zapremo vase in v osamo ter nehamo skrbeti za vse tisto, kar smo zgradili. Če zanemarimo svoj videz ali prehrano, se lahko zapustimo v telesnem smislu; čustveno se lahko zapustimo tako, da prekinemo odnose z drugimi in se prepustimo samoti; intelektualno pa se zapustimo takrat, ko nam postanejo pomembnejše zgodbe izmišljenih junakov, bodisi v knjigah, filmih ali računalniških igricah, pri tem pa zanemarimo lasten razvoj in izobraževanje.
Poleg morja je ena od močnih Neptunovih simbolov tudi megla. Kadar smo zmedeni in ne vidimo poti iz svojih težav, je slika, ki jo imamo o svojem življenju, popolnoma meglena. Toda v takšnih trenutkih ne obupujmo in se ne pogrezajmo v še globlje brezno pobega, temveč potrpežljivo počakajmo, da skozi meglo prebijejo sončni žarki in razkadijo kakršnekoli dvome o tem, kaj smo, kdo smo in kam gremo.
Občutke izgubljenosti in dvoma je težko premagati, zato tega procesa ne moremo pospešiti. Le prisluhnemo si lahko in počakamo, da se v nas zasidrajo nova spoznanja o nas samih in o življenju. Spoznanje, da bežimo pred resničnostjo, se lahko zgodi takrat, ko zagledamo bančni izpisek z vsemi dolgovi, ki jih imamo; ko kazalec na tehtnici pokaže veliko preveč, kot smo pričakovali; ko nekoč končno dojamemo, da si partnerja ne bomo našli v zakajenem nočnem klubu ali prek televizijskih nadaljevank; ko prepoznamo, da svoje službe ne opravljamo s srcem in da nam ne nudi nobenega zadovoljstva.
Tudi spoznanje, da življenje teče naprej tudi brez nas in da se sami odločamo, ali se mu bomo prepustili ali od njega pobegnili, lahko razbije meglo in ponudi priložnost soncu, da zasije v naša življenja.
Vrnitev v resničnost
Ognjenih ljudi se mora žarek sonca dotakniti prek njihovega ega. Opomniti jih mora, da so posebni in da se je vredno boriti za svoje cilje. Zemeljski ljudje se bodo prebudili, ko se bodo zavedli, da obstajajo vrednote, ki jim jih ne more nihče vzeti, kot so telo, zdravje, lepota narave in lepota v srcu. Vodne ljudi bo na pot vrnitve napotila potreba, da svoja občutja in izkušnje podelijo z drugimi in ustvarjalno izkoristijo svoj pobeg. Zračni ljudje pa se bodo v resničnost vrnili takrat, ko bodo dojeli, da lahko svoje znanje izkoristijo v dobre namene, ne pa za pehanje za ugledom in spoštovanjem, ki je vedno pogojeno z drugimi ljudmi.
Naš ribič se je s svojim sinkom vrnil v resničnost, toda šele takrat, ko je v sebi začutil intuitivno energijo sočutja, požrtvovalnosti in ljubezni. Tudi nam bo prav ta energija pomagala, da se vrnemo v svojo resničnost, ki je vedno odraz tistega, kar smo.
Avtorica: Senka Ljubić
Prevod in priredba: Marta Pirnar Tittle