Če radi nakupujete na zalogo, boste verjetno kupili večjo količino živil naenkrat. Da bodo ta ohranila čim več svežine, je pomembno, da jih znate pravilno shraniti in ustrezno skladiščiti.
V Evropski uniji vsako leto zavržemo okrog 59 milijonov ton hrane. V Sloveniji smo samo lani k tej številki prispevali 164.803 ton, kar pomeni, da je vsak prebivalec Slovenije v letu 2023 zavrgel povprečno kar 78 kg hrane.
A to številko lahko močno zmanjšamo!
Načinov je več, osnova pa je vsekakor pravilno shranjevanje živil. Na ta način lahko namreč učinkovito podaljšamo njihovo obstojnost in tako pomembno prispevamo k zmanjševanju količine odpadkov.
Nekaj praktičnih nasvetov in idej je z nami delila Neja Neje Gril, ki na svojem Instagram profilu @everyday_breakfast_club, deli okusne recepte in svetuje, kako v domačem gospodinjstvu poskrbeti za manj odpadne hrane.
@metropolitan.si Zmanjšajte količino zavržene hrane z nekaj enostavnimi triki za podaljšanje svežine. 👌🏻 Shranjevanje hrane na pravilen način lahko bistveno podaljša njeno obstojnost in prepreči, da bi končala v smeteh. Od zelišč, ki ostanejo sveža dlje, do zamrzovanja živil – poskrbite, da bo hrana na dobri poti. 🤩 @Neja Gril OGLAS // #hrananadobripoti #hoferslo #metropolitan #metro #metrosi ♬ original sound - Metropolitan.si
Hrana ni za v smeti!
Težava odpadne hrane niso samo odpadki kot taki. Pa čeprav bi lahko s tem odpravili svetovno lakoto. Z zavrženo hrano zavržemo tudi elektriko, vodo in druge uporabljene vire, ob gnitju hrane pa se v zrak sproščajo velike količine metana, toplogrednega plina, ki spodbuja segrevanje ozračja.
Pri HOFERju se zavedajo, da hrana ne sodi v smeti, zato se v okviru projekta Hrana na dobri poti trudijo z lastnim zgledom in osveščanjem o zmanjševanju količine odpadne hrane. Zavzemajo se za skrbnejše ravnanje s hrano na celotni poti – od pridelave do končnega potrošnika.
Tako v trgovinah HOFER denimo količino naročene hrane prilagajajo dnevnim potrebam, z dovršenim skladiščenjem in hitro logistiko pa ohranjajo svežino živil. Sveži izdelki HOFERjevih lastnih blagovnih znamk z rokom uporabnosti 'Uporabno najmanj do' so opremljeni z logotipom »Je rok potekel? Pogosto uporabno dlje.«, ki opozarja, da so ti izdelki tudi po datumu, navedenem na embalaži, še vedno lahko varni za uporabo, če so bili zaprti, pravilno hranjeni in imajo ustrezen videz, vonj in okus.
V želji, da bi izdelke odprodali, jih pri HOFERju pred potekom roka uporabnosti pocenijo, a določene količine še vseeno ostanejo neprodane. Izdelkov, ki so še primerni za uživanje, ne zavržejo, temveč jih v okviru iniciative Danes za jutri in projekta Hrana na dobri poti redno donirajo socialnim organizacijam, ki jih razdelijo pomoči potrebnim.
Kako pa lahko doma poskrbimo za manj zavržene hrane?
Doma vsaj polovico izdelkov običajno pospravimo v hladilnik, pri tem pa je pomembno, da živila s krajšim rokom uporabnosti položimo bolj spredaj, da so nam bolj na očeh. Poleg tega je treba upoštevati, da ima hladilnik različna temperaturna območja. Najhladneje je praviloma na spodnjih policah, zato je tam najbolje hraniti hitro pokvarljiva živila, mesne delikatese in surovo meso ter morske dobrote – a če se le da: največ dan ali dva.
Na srednjih policah hladilnika imajo svoje mesto hladni narezki, kremne sladice, sveže mleko, trdi in mehki siri ter drugi predelani mlečni izdelki, najvišje police pa naj bodo rezervirane za kuhane jedi in ostanke od obrokov. Najtopleje je zaradi stalnega odpiranja pri vratih, zato je tam najbolje shranjevati pijače, maslo, kečap in gorčico.
Kako organizirati shrambo?
V shrambi in na policah imamo za nekatera živila stalno določeno mesto, druga odlagamo tja, kjer je prostor in kjer se nam zdi, da bodo kar najdlje ostala uporabna. Tudi v tem primeru je pomembno, da tista s krajšim rokom uporabnosti postavimo bolj spredaj, prav tako je treba poskrbeti, da so v ustreznih embalažah in zaščitena pred zunanjimi vplivi. V shrambi se denimo odlično počutijo agrumi, banane in drugo tropsko sadje, pa tudi jajčevci, krompir, česen, čebula, paprika, bučke in paradižnik. Česen lahko shranimo v košarici ali odprti papirnati vrečki, prav tako čebulo, ki jo lahko pustimo tudi v odprti škatli.
Vso suho hrano (riž, testenine, moka, kava, oreščki, semena, začimbe ...) je treba hraniti v temnem in suhem prostoru – bodisi v originalni embalaži, bodisi v nepredušno zaprtih posodah, ki morajo biti suhe in čiste ter namenjene izključno shranjevanju hrane.
Kam z večjimi količinami sadja in zelenjave?
Ko imamo možnost kupiti večjo količino sadja ali zelenjave, je treba dobro premisliti, kako jo bomo shranili. Zelenjavi lahko za nekaj dni podaljšamo svežino tako, da jo narežemo na koščke, shranimo v posodo in prelijemo s hladno vodo ter shranimo v hladilniku. Podobno lahko naredimo tudi s svežimi zelišči. Večino sezonske zelenjave in tudi sadja lahko narežemo na manjše koščke, shranimo v vrečke ali posodice, neprodušno zapremo in zamrznemo.
Zamrzovanje kot odličen način shranjevanja
Tudi sicer je živila, za katera vemo, da jih ne bomo mogli porabiti v nekaj dneh, najbolje zamrzniti. V zamrzovalnik lahko denimo pospravimo kruh, meso, skuto, tudi večino že pripravljene hrane, ki jo nameravamo ponovno uporabiti pri pripravi novih jedi.
Na novo nakupljena živila je treba zamrzniti čim prej po prihodu iz trgovine. Preden jih položite v zmrzovalnik, na vrečke oziroma posodice napišite, kaj je v njih in datum, da boste vedeli, koliko časa jih že imate v zamrzovalniku in ali jih je še varno odtajati in zaužiti. Za mesec do 2 lahko v zamrzovalnik shranite slanino, klobase in hrenovke, za 2 do 3 mesece kruh, enolončnice in golaže ter kuhano svinjino in govedino, približno pol leta pa lahko zamrznjeno počaka surovo meso.
