Če želite sprejemati in deliti ljubezen z drugimi, morate najprej poskrbeti, da je vaš notranji "hranilnik ljubezni" poln.
Ljubezen do sebe je proces, ki traja vse življenje.
Da bi lahko vaš odnos do sebe cvetel, ga morate zalivati z ljubeznijo. Večina nas si ves čas prizadeva podarjati ljubezen drugim, nikoli pa si ne vzamemo časa, da bi ljubezen dajali sebi. To je recept za žalost v vseh njenih oblikah.
Vsi si prizadevamo dobiti ljubezen od drugih, a so naši "hranilniki ljubezni" prazni. Dejansko smo kot berači, ki drug drugega prosjačimo.
Predstavljajte si, da je vsako bitje na tem svetu kozarec. Tako je svet zgrajen le iz ozko prilegajočih se kozarcev, eden ob drugemu. Ljubezen je tekočina, s katero bi se ti kozarci radi napolnili, toda ne morejo se nagniti.
Tako je zaman vsak naš poskus, da bi drugim izkazovali ljubezen s pretakanjem naše tekočine ljubezni v njihove kozarce. V svetu, kjer se kozarci ne nagibajo, to ne deluje.
Kako bi torej v takšnem svetu napolnili kozarce drugih? Svoj kozarec bi zapolnili do te mere, da bi postali prepolni.
Tako pravzaprav delujejo vse dobrine. Ko se napolnite do te mere, da se vsaka dobrina prelije čez rob, gre presežek svetu.
Če se zalotite, da se počutite neljubljeno, opustite vse in se vprašajte: "Kaj je ena stvar, ki jo lahko naredim v tem trenutku, da napolnim svoj kozarec?" Potem pa ukrepajte, kakor vam narekuje dobljeni dogovor.
Redno preverjajte, ali je vaš kozarec poln. Le tako boste lahko občutili ljubezen ter jo delili tudi z drugimi.
Prirejeno po: Teal Swan
- Preberite si še: Dovolite si jokati! Solze prečistijo vašo dušo