Naši daljni predniki so jo poznali kot lastni žep – njene zakonitosti, njene potrebe in njene darove. Zavedali so se njenega pomena, zavedali so se, da mi potrebujemo Zemljo in ne Zemlja nas. Zato pojdimo nazaj k naravi. Pojdimo v gozd, v gore, ob reko. Pojdimo po pozabljene spomine, ki pripoveduje o tem, kaj pravzaprav Zemlja je in kaj nam pomeni. Več časa kot preživimo v naravi, močneje vznikne zavedanje o tem, kako z njo ravnati. Vznikne pa tudi zavedanje o sebi in pečatu, ki ga puščamo v svetu.
Iz članka 3 prakse, s katerimi se lahko spet zbližamo z naravo
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
