V otroštvu se v nas vsidrajo določena prepričanja, ki pa nam lahko v odrasli dobi škodijo in nas omejujejo.
Nekatere stvari, ki jih verjamemo, so dobre in nas podpirajo. Takšne misli nam koristijo celo življenje, denimo "Preden prečkaš ulico, poglej v obe smeri".
Druge misli so morda v določenem obdobju življenja koristne, nato pa nam ne ustrezajo več. "Ne zaupaj neznancem" je lahko recimo dober nasvet za majhnega otroka, a če bo to še vedno verjel kot odrasel, sta mu izolacija in osamljenost zagotovljeni.
Zakaj se tako redko vprašamo: "Ali to res drži?" Zakaj skozi celo življenje brez dvoma verjamemo v misli, ki so nam bile dane v otroštvu?
Postavite si boljša vprašanja, na primer: "Ali je to res še zame? Od kod imam to prepričanje? Ali še vedno verjamem v to, kar mi je povedala učiteljica v prvem razredu? Ali bi mi bilo bolje, če bi opustil/a to prepričanje?"
Ozavestite vsa svoja prepričanja, ki vas spremljajo od malih nog. Razmislite, katera vam ne koristijo več ali za katera bi bilo dobro, da jih nekoliko preoblikujete. Tako, kot odraščate vi, dovolite da odrastejo tudi vaše misli.
Prirejeno po: Louise Hay
- Preberite si še: Oče je odsoten, mama je jezna. Katerim težavam bo njun otrok podvržen v odrasli dobi?
