Vsak, ki se nekoliko poglobi v raziskovanje stvarnosti, prej ali slej spozna, da odgovori, ki jih ponuja znanost, ne zadoščajo, in da se je treba za popolnejše razumevanje hočeš nočeš, poglobiti tudi v metafiziko.
Enotna znanstvena teorija – koncept, ki bi razlagal tako materialne kot nematerialne pojave, lahko nastane le z združitvijo fizike in metafizike. Eden od raziskovalcev, ki v tem smislu prekoračuje ustaljene znanstvene plotove, je znanstvenik iranskega rodu Nassim Haramein. Ta znanstvenik se je resnih znanstvenih raziskav lotil kot amater iz čiste želje, da bi prišel resnici do dna. Postavil je nekaj trditev, nad katerimi se resnično velja zamisliti, saj pomenijo prenovo samih temeljev znanosti.
Namesto, da se poglabljamo v raziskovanje bazičnih delcev narave, Haramein predlaga, da raziščemo osnovna načela in filozofijo kreacije, osnovno geometrijo, temeljne vzorce in bazične mehanizme, ki jih narava uporablja pri gradnji naravnih čudes. To je najkrajša pot do znanja in do življenja v harmoniji z naravo.
Mladega Nassima v osnovni šoli z razlago temeljnih pojmov fizike niso prepričali. Menil je, da je stvarnost zgrajena iz točk, da se v vsaki od njih skrivajo vse informacije o vesolju, in da so vse točke vesolja med seboj povezane. Slutil je, da sta končno in neskončno povezana na skrivnosten način in da nista nasprotna pola, kot verjamemo, temveč sta komplementarna. V vsakem omejenem področju opazovanja namreč lahko s poglabljanjem v posamezno podrobnost »zumiramo noter« oz. se potapljamo v vedno nove podrobnosti v smeri mikrokozmosa ali pa v nasprotno smer, navzven, v smeri makrokozmosa. Neskončnost je dostopna v vsaki točki in se odraža v neskončni količini informacij in energije.
V končnem iskati neskončnost je tuje današnji miselnosti, pa vendar je to nekaj, kar je človeku blizu. Največji problem današnje znanosti je, kot pravi Haramein, prav to, da pri obravnavi singularnosti oz. neskončnosti zaide v zadrego. Problem neskončnosti je v tem, ker jo običajno povezujemo z neskončno velikim, z našimi telesni čuti pa tega nismo sposobni dojeti. Veliko laže si je predstavljati neskončno majhno, poglabljati se v mikrokozmos – k vse manjšim in manjšim objektom, brez konca. Tako nam neskončnost lažje postane »domača«.
V neskončnem leži t.i. »singularnost«, jedro in izvor energij, ki napajajo vse vesolje. Haramein se je lotil matematično popisati povezavo končnosti z neskončnostjo. Toda s kakšno enačbo je možno to popisati? To preslikavo izvrstno ponazarjajo fraktali. Fraktal je iteracija deterministične enačbe. Rezultat enačbe (npr. z <=> z2 + c) ponovno vrnemo na vhod enačbe in izračun ponovimo; operacijo ponavljamo (to ponazarjata puščici na obeh straneh enačaja) v neskončnost. Tako iz končne strukture nastane neskončen obrazec.
Druga dobra ponazoritev neskončnega v končnem je hologram. Gre za strukturo, v tem primeru tridimenzionalno, v kateri vsak delček celote vsebuje informacije o vseh delih strukture. Vendar pa je matematični zapis holograma zelo zapleten in za uporabo v enačbah ni primeren. Fraktali so tu v prednosti.
Ni težko ugotoviti, da je spoznavni svet fraktalna, skalabilna struktura. Naj opazujemo vesolje, »človeški svet«, podmorski svet, svet insektov, svet celic ali svet atomov, na vsakem področju skale se nam odkrivajo drugačne stvari, a se podrejajo istim zakonitostim narave. Isti mehanizmi in načela se uporabljajo in odslikujejo na vseh ravneh v naravi. Nenazadnje je dokaz za fraktalni ustroj tudi človek sam. Človek se namreč rodi – iz človeka.
Vsi objekti v vesolju so zgrajeni na podlagi geometrije, ki upošteva fraktalno zakonitost. Imenujejo jo »sveta geometrija«. S poznavanjem te geometrije smo sposobni posnemati ali poustvariti različne čudeže narave, ki na tej geometriji temeljijo. Krogla in tetraeder (piramida s trikotno osnovo) sta osnovni geometrijski orodji narave. Vsako možno geometrijsko strukturo je moč zgraditi iz krogel in tetraedrov. Med najpomembnejšimi naravnimi strukturami sta zvezdni tetraeder in popolno telo iz 64 tetraedrov. Sveta geometrija med drugim utemeljuje pravilo zlatega reza (število Fi) in daje poseben pomen številom 3, 7, 12, 13, 19, 64...
Kabalistično drevo življenja, eden največjih židovskih misterijev, ki naj bi skrivalo ključ življenja, pravzaprav odslikuje prav omenjeno 3D sveto geometrijo. Ob ustreznem premiku strukture kabalističnega drevesa se izkaže, da točke predstavljajo zvezdni tetraeder, osminski izsek iz popolne strukture 64 tetraedrov!
Marsikdo se sprašuje, kakšen pomen imajo žitni krogi. Njihovi avtorji nam očitno ponujajo prav znanje iz svete geometrije. Zakaj? Želijo pospešiti naše razumevanje narave stvarnosti in našega bistva. Žitni krogi so objekti, s katerimi poskušajo neznani dobrotniki širiti našo zavest.
Neskončnost je človeku bliže, kot si mislimo. Ko se potopimo v meditacijo, se znajdemo v brezčasnosti, v neskončnem trenutku, ob čemer nas napolnita mir in radost. Trenutki, ko se čas ustavi, ko um umolkne, so trenutki sreče. Človekova bit prihaja iz brezčasja; uživanje v neskončnem je v resnici zelo blizu naši pravi naravi.
Zoran Železnikar; www.prisluhni.si
Razumeti stvarnost: Osupljiva skrivnost materije