Ko glava postane preglasna in srce pretiho, potrebujemo umik vase.
Vsakdo pozna trenutke, ko misli postanejo premočne, ko v umu vlada kaos vprašanj, skrbi, dvomov in notranjih napetosti. Psihična umiritev ni razkošje – je osnovna človeška potreba. V nadaljevanju predstavljamo sedem preprostih, a učinkovitih korakov, ki vam lahko pomagajo, kadar potrebujete notranji premor in jasnost.
1. Utišajte dražljaje – izklopite, utišajte, ustavite
Začnite s preprostimi zunanjimi koraki: izklopite televizor, utišajte telefon, zmanjšajte luči, zaprite oči. Dovolite si tišino – tisto resnično, brez »ozadja«. Um se umiri, ko ne dobi več »hrane« iz okolja.
- Preberite si še: Zapis, ki ga morajo prebrati vse mame: "Mama, če mi res želiš pomagati – poskrbi zase!"
2. Opazujte dihanje
Nato usmerite pozornost na dihanje. Ni vam treba ničesar spreminjati – samo opazujte, kako zrak vstopa in izstopa. Lahko pa zavesto upočasnite dih in štejete denimo 5 sekund vdih in 5 sekund izdih. Vsak izdih je priložnost za spuščanje napetosti.
3. Premik iz glave v telo
Um zna zapletati. Telo pa vedno govori resnico. Spustite se iz misli v telo: občutite stopala, dlani, roke, noge, trebuh, vrat, glavo, ritmičen utrip srca... Lahko se preprosto usedete, položite roke na srce in vprašate: »Kako se počutim v resnici?«
4. Poimenujte, kar čutite
Psihična napetost pogosto izvira iz neprepoznanih ali potlačenih čustev. Ko si dovolimo čutiti in poimenovati, kar se dogaja v nas, naredimo prvi korak k notranji razbremenitvi.
Ni vam treba analizirati – samo iskreno si priznajte: Kaj čutim v tem trenutku?
Namesto da ostanemo pri »slabo se počutim«, poskusimo biti bolj konkretni. Nekatera možna čustva in občutki:
- Napetost, zaskrbljenost, tesnoba
- Žalost, razočaranje, praznina
- Jeza, frustracija, razdraženost
- Strah, nemoč, negotovost
- Sram, krivda, ujetost
- Samota, odtujenost, nerazumljenost
- Utrujenost, izgorelost, brezvoljnost
- Preobremenjenost, zmedenost, občutek, da ne zmorem
- Notranji upor, dvom, brezciljnost
Lahko pa gre tudi za bolj subtilna občutja, kot so:
- Nemir v prsih, zategnjenost v želodcu
- Pritisk v glavi, občutek pritiska, da »moram«
- Težke misli, ki se ponavljajo
- Občutek, da sem izven sebe, kot da me ni
Ko čustvo poimenujemo, ga že delno razbremenimo. Damo mu prostor in pravico do obstoja – in prav to pogosto zadošča, da začne popuščati.
5. Pišite – brez cenzure
Vzemite list papirja in pišite, kar koli pride. Ni pravil, ni lepega jezika – samo pretočnost. Včasih se največja umiritev zgodi šele, ko misli zapustijo glavo in jih črke ujamejo.
6. Naredite nekaj telesnega (počasi!)
Pojdite na sprehod. Počasi. Umijte posodo z zavedanjem. Naredite nežno raztezno vajo. Giba ne uporabljajte za pobeg, ampak za stik. Počasen gib ima moč pomiritve.
7. Obnovite stik s pomenom
Vprašajte se: Zakaj me to tako moti? Kaj je pod to napetostjo? Kaj me v resnici kliče k spremembi ali sprostitvi? Psihična umiritev se zgodi takrat, ko ponovno najdemo pomen – tudi v nepopolnosti.
Umirjenost ni cilj, je stanje, ki ga negujemo vsak dan znova. Ni vedno enostavno najti notranji mir v svetu, ki je pogosto nemiren. A prav zato je to dejanje ljubezni do sebe. Ne gre za to, da vse misli izginejo – gre za to, da se ne ujamemo pretirano vanje.
