»Samota je pomembna. In za nekatere ljudi tako močno, kot zrak, ki ga dihajo.« S. Cain
Živimo v času in kulturi, v kateri se je pojem samote izgubil nekje s prevodom. Slavi se ekstrovertiranost in nekako celo pomiluje introvertiranost kot nekaj šibkega ali vsaj kot nekaj, kar moramo preseči.
Če si vase obrnjena oseba (torej introvertirana), si kot jaz. To pomeni, da si odrasla v nekakšnem prepričanju, da je s teboj zagotovo nekaj narobe. Toda naj povem še nekaj – takšnih, kot smo mi, ni tako malo. Po nekaterih izsledkih naj bi bilo ljudi, ki spadajo v kategorijo introvertiranih približno nekje med 26 in 50 % celotne populacije. Seveda se stopnje introvertiranosti med seboj razlikujejo. Znanstveniki so ugotovili, da so možgani introvertiranih oseb resnično in znanstveno utemeljeno popolnoma drugače prevezani kot možgani bolj odprtih, družabnih ljudi.
Po ugotovitvah znanstvenika Scott-a Barry Kaufman-a lahko vse pripišemo nevrotransmitorju dopaminu. Ko naši možgani sprostijo dopamin, se počutimo bolj motivirane in pripravljene za doseganje zunanjih ciljev in nagrad (kot primer lahko navedemo vzpon po družbeni lestvici ali razširjanje poznanstev). Kljub temu, da imamo vsi približno enako količino dopamina v naših možganih pa je razlika v t.i. centru za nagrajevanje – pri ekstrovertih je precej bolj živahen in dejaven. Zaradi tega se bo takšen tip osebe lažje vključil v nek družabni dogodek in bo precej bolj nestrpno pričakoval druženje, medtem ko se bo nasprotni pol lahko počutil preobremenjenega in anksioznega.
Mi, introvertirani, smo zatorej bolj odvisni od drugega nevrotransmitorja – acetilholina, zaradi katerega se počutimo najbolje takrat, ko se obrnemo vase – stvari lažje počnemo v mirnem okolju z malo ali nič zunanje stimulacije.
Obožujem čas, ko sem popolnoma sama. Sama s seboj in s svojimi mislimi. Potrebujem ta čas kot zrak, ki ga diham. Rada imam globoke pogovore, ki mi prinesejo občutek izpopolnjenosti in čustvenega bogastva. Vse ostalo, kar mi ne prinese osebne zadovoljitve, me lahko precej izčrpa.
Zaradi tega sem se veliko let počutila tako nerazumljeno, ker imam na račun svojega načina življenja manj prijateljev, kot bi jih imela, če bi se udeleževala vseh dogodkov in srečanj. Sedaj, ko sem se naučila, da to, kar sem zmeraj čutila, ni osebnostna pomanjkljivost, temveč moja prava nrav. In iskreno in iz srca cenim vse tiste osebe, prijatelje in sorodnike, ki so me sprejeli takšno, kot sem. In kateri razumejo mojo potrebo po samoti.
Podobno misleča duša, Lori Deschene, ustanoviteljica spletnega portala Tiny Buddha, je na Facebooku vprašala vse svoje introvertirane sledilce o tem, kaj si želijo, da bi bilo bolj razumljeno pri njihovih stilih življenja.
Če ste introvertirana oseba, bo ta seznam prišel zelo prav, saj boste videli, da niste sami v samoti. In da s tem ni prav nič narobe. Če pa ste ekstrovertirani tip človeka, bodo te besede prišle kot pomoč pri razumevanju svojih »zaprtih« prijateljev, od tega kaj potrebujejo in zakaj počnejo stvari na tak način, kot ga.
25 stvari, ki jih morate spoznati, če želite razumeti introvertirano osebo:
1. Nikoli nisem osamljena. Ljubim, ljubim, ljubim čas, ki ga preživim sama s seboj. Nahrani mojo dušo.
2. Raje izberem globok pogovor z eno ali dvema osebama, kot nepomemben čvek s 25-imi. Cenim kvaliteto nad kvantiteto.
3. Nisem nedružabna ali zagrenjena, enostavno ne vem, kako se pogovarjati o nepomembnih stvareh zavoljo pogovora. Tudi dolgočasna in nezainteresirana nisem – ampak tega seveda ne moreš vedeti, če z mano nikoli ne načneš globljih tematik.
4. Ne uživam v prisiljenih pogovorih in situacijah. Zaradi njih si toliko bolj želim iti nazaj v svoj mirni kotiček. Dovolite mi, da se usedem v naslonjač in samo opazujem celotno dogajanje. Naj sama presodim, ali se bom pridružila ali ne.
5. Ne mislim si, da sem boljša od tebe ali od drugih.
6. To, kar povem, mislim iskreno. In govorim le, ko imam kaj za povedati.
7. Ne jemati osebno, če se nočem zmeraj družiti. Rabim veliko več časa in počitka zase, kot morda kdo drug. To pa ne pomeni, da sem lenobna.
8. Nismo vsi družbeni metulji – eni smo bolj družabne gosenice. Potrebujemo čas, da se odpremo. In ko se, smo lahko metulji, lahko pa se znova zapremo v predstopnjo metulja.
9. Odpovedati načrte za druženje tik pred zdajci nima ničesar opraviti z drugimi, temveč vse z našo samooskrbo.
10. Če se ne smejim in nisem vzhičena, še ne pomeni, da nisem srečna.
11. Ko nekdo omeni, da sem tiha, ker ne govorim veliko v večjih skupinah ali naredi veliko sceno iz tega, če končno spregovorim, me to naredi še bolj nesigurno vase in željno samote.
12. Ne morem se enostavno vklopiti kot stikalo, ko si zaželiš. So trenutki, ko se z veseljem vključim v pogovor ali zabavo in trenutki, ko preprosto ne gre.
13. Če sem introvertirana oseba, še ne pomeni, da sem asocialna ali zadrta. Potrebujem le več časa, da se ponovno napolnim z energijo po večjih dogodkih in širši množici.
14. Globoko cenim in sočustvujem s toliko ljudmi iz mojega življenja, tudi s temi, ki jih ne poznam. Ne morem se izklopiti in ne čutiti. In biti doma je moj način, kako se izogniti pretiranemu čustvovanju in vplivu okolice. Vse to, da sem jutri lahko boljša prijateljica, sodelavka in partnerka.
15. Moja tišina v pogovorih z večimi ljudmi ni brezbrižnost, odsotnost ali pomanjkanje osebnosti. Raje dobro spoznam neko osebo, preden ji predam svoja mnenja in občutke.
16. Če nisem glasna in svojih občutkov ne delim z vsemi, ki jih srečam, še ne pomeni, da jih nimam. Ravno nasprotno. Čutim zelo globoko in intenzivno.
17. Včasih si želim le sprehoda brez govorjenja. Nisem žalostna ali osamljena.
18. Tudi, če vsega ne povemo na glas in nekaj zadržimo zase, še ne pomeni, da nimamo lastnega mnenja ali da smo manj inteligentni.
19. Čeprav sem tiho, še ne pomeni, da sem jezna ali razburjena.
20. Včasih ne govorim, ker nimam kaj za povedati. Popolnoma zadovoljna sem s tišino.
21. Včasih se obnašam kot ekstrovertiranec zaradi preživitvenega nagona, ki sem ga posvojila v tem ekstrovertno - orientiranemu svetu. To me pušča izžeto in izčrpano. In občutek je nenaraven.
22. Ne sovražim ljudi, nikakor! Energijo si shranjujem za pristne pogovore.
23. Kljub temu, da nimam vedno moči in energije za druženje, še ne pomeni, da si želim biti izločena. Rada sem povabljena.
24. Za srečo ne potrebujem nenehnega druženja. Cenim ljudi, ki to spoštujejo.
25. Če čutite, da sem kaj spustila, delite z menoj.
Nina Kirbiš
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj