Predstavljajte si, da se zbudite prepozno, skočite iz postelje v paniki, ugotovite, da vam je zmanjkalo kave, prismodite zajtrk, ne najdete srajce, ki ste jo nameravali obleči, in odidete od doma popolnoma zmedeni. Nato vam iz rok padejo ključi, ko skušate odpreti vrata avtomobila. Seveda pristanejo točno pod voznikovimi vrati, zato se morate skloniti k tlom in se dovolj iztegniti, da jih dosežete.
Ah, danes bo pač eden tistih dni. Sicer je minilo že nekaj let, odkar sem doživela točno to situacijo, vendar imam še vedno dni, ki se nekako ne iztečejo po načrtih. Bodisi zmanjka vroče vode, ko bi se morala stuširati, bodisi se kakšna elektronska naprava odloči, da se ne bo vključila – zgodi se nekaj, kar je izven mojega nadzora in mi vzbudi občutek nemoči.
Takrat se pogosto prepustim negativnim mislim, pričakujem, da bo šlo nekaj narobe na vsakem koraku, nato pa se to zaradi moje raztresenosti zares zgodi.
Ko sem enkrat spoznala to svojo nagnjenost, sem hotela nekaj spremeniti. Želela sem opaziti dobre trenutke, ki se zgodijo vsak dan, in občutiti, da je vsak dan vreden življenja. To ni vedno lahko, kadar sem popolnoma ujeta v trenutku, ko gre vse narobe. Čeprav se včasih spet vrnem k starim navadam, pa mi ti trije nasveti pomagajo spremeniti slab dan v dobrega.
1. Moji meditativni trenutki
Ko sem študirala razvojno psihologijo, sem se naučila tehnike za obvladovanje vedenja, ki otrokom olajša prehod iz ene dejavnosti v drugo.
Na primer: rečete jim, da imajo pet minut časa, da končajo z risanjem, nato pa bo čas za kosilo. Pomislila sem, da če to lahko pomaga otrokom, bi lahko pomagalo tudi odraslim. Moji meditativni trenutki so torej moja odrasla različica tega.
Preden se lotim naslednje naloge, si vzamem nekaj minut, da se umirim in postanem pozorna na svoje dihanje. Včasih je to enostavno: naredim nekaj globokih vdihov, medtem ko vstopam na javno mesto. Včasih pa se popolnoma ustavim za nekaj minut, globoko diham in opazujem podrobnosti okoli sebe.
Ti meditativni trenutki mi pomagajo ponovno vzpostaviti ravnovesje, se osredotočiti in biti v sedanjem trenutku. Poleg drugih prednosti čuječnosti je tudi manj verjetno, da bom iz rok izpustila ključe, ki bodo padli pod avto.
2. Uživanje v drobnih trenutkih
Drobni trenutki, ki se zgodijo čez dan – opazovanje ptiča, ki sede na vejo, ali poslušanje smeha – mi samodejno narišejo nasmeh na obraz. Zato zavestno opazim in cenim vse te drobne trenutke.
Ko imam slab dan, si vzamem čas, da jih cenim, kar mi pomaga spremeniti dan v lepšega. Ne glede na to, kako slab dan se zdi, je v vsakem dnevu nekaj, zaradi česar se je vredno nasmehniti, če le to dovolimo in opazimo.
3. Sprejemanje trenutka
Ko imam slab dan, včasih zamahnem z roko in rečem: »To ni nič takega.« Stopim korak nazaj, globoko vdihnem in se sprijaznim s tem, da je danes pač eden tistih dni.
Opazila sem, da če se neham jeziti zaradi vsake malenkosti, ki gre narobe, se bo moj dan na koncu samodejno popravil. Dovolim si, da se prepustim toku trenutkov, ki sestavljajo moje življenje, ker nimam nadzora nad vsemi. Lahko pa nadzorujem svoje odzive nanje.
Seveda je treba stalno vaditi uporabo teh veščin. Precej enostavno je, da me trenutek povleče vase in začnejo moja čustva usmerjati moja dejanja. Včasih zvečer začnem razmišljati o preteklem dnevu in se vprašam, zakaj sem dovolila, da je nekaj, kar ni bilo pod mojim nadzorom, tako močno vplivalo name. Namesto da bi se obtoževala, ker nisem uporabila enega od teh nasvetov, si rečem, da bom naslednjič poskusila znova.
Vendar sem imela že dovolj slabih dni, da vem, da imam v sebi moč, da preživim vse, kar mi prinese življenje.
Povzeto po Elephantjournal.com
Preberite tudi:
Novo na Metroplay: Razlike med Slovenijo in ZDA ter kako do sanjske službe? | Elvi Rwankuba
