Stari Kelti so verjeli, da na noč, 31. oktobra, mrtvi ponovno pridejo na Zemljo ter obiščejo svoje domove. Tudi pri nas je bilo to verovanje v preteklosti močno prisotno.
Stari Kelti so 1. novembra slavili začetek novega leta, a proslava je bila namenjena bogu Sonca in gospodarju smrti (Samhainu). Po starem rimskem verovanju sodeč, je takrat bog Samain prevzel oblast nad svetom, ubil boga Sonca in odpeljal boginjo vegetacije v podzemlje, kjer je ta morala ostati do prihodnje pomladi in bdeti nad mirujočimi semeni, živalmi, ki spijo in dušami umrlih.
Samhain je bil duhovni praznik ognja, ki je ločil svetlejši del leta od temnejšega. Simbolično je ugasnil star ogenj, nato pa so druidi obredno prižgali novega. Znebili so se starega in prižgali novo.
Preberite si še:
Noč, ko se duše vračajo
Prav tako pa je bil tudi dan oziroma noč, ko so se duše vračale v svoje zemeljske domove. Predniki so bili čaščeni in povabljeni v domove, nastavljali so jim razno hrano.
Hrana se je tako na ta večer pripravljala tako za žive kot za umrle. Nekateri so celo v ta namen izdolbli repe, pese ali krompir, ter vanje vstavili gorečo svečo, da bi tako pregnali "grešne" duše, a dobrim pokazali pot do njihovih hiš.
Nastavite na ta dan tudi vi nekaj, kar so imeli vaši predniki radi, in jim s tem pokažite hvaležnost za vse, kar so naredili in vam omogočili, da ste.
Preberite si še:
To je praznik stika s preteklimi rodovi
Temačen čas proti koncu jeseni je bil za človeka že od nekdaj skrivnosten. Zato so verjeli, da se ta čas odprejo vrata onostranstva, med katerimi so prehajale duše pokojnikov.
Pri vzhodnih in zahodnih Slovanih se je takšen praznik ohranil tudi po pokristjanjenju in se imenuje "dedi/dedki" v različnih oblikah (Dziady, dzjady). Na Balkanu pa se je ohranilo do 20. stoletja obiskovanje grobov in obedi skupaj z predniki.
Pri nas se je ohranilo mnogo verovanj v prednike na dan mrtvih. V Reziji postavijo na okno luč, da rajni ne zgrešijo poti do doma, v Učji so postavili gorečo svečo na tla in pustili vrata odprta do polnoči, da so rajni lahko vstopili. Rajnikom so ponekod na mizi pustili različne stvari.
Z blagoslovljeno vodo se verne duše ohladijo, z oljem si namažejo pekoče rane, lučka jim osvetli zatemnele oči, s kruhom iz domačega žita pa se okrepčajo. Med pridatki je bilo tudi vino. Etnolog Niko Kuret še piše, da so ponoči hodili rajni se gret k peči. Ponekod so se na ta dan postili rajnim dušam v prid. Med Slovenci še danes velja navada, da se ob vseh svetih vračajo zdomci domov na grobove svojih domačih.
Namesto praznovanja "halloween", ki sicer izhaja iz keltske staroverske tradicije, a je danes dobilo potrošniško in burkaško konotacijo, priporočamo raje obredno prižiganje sveče v spomin svojim prednikom. Po obredu pustimo hrano in pijačo, da predniki zaužijejo jedi, ki prisostvujejo obredu. Osmišljajmo povezave med rodovi.
Povzeto po: Društvo Staroverci
Ste si že ogledali naš film s patrom Karlom Gržanom?
