Oglejmo si, kako čustva vplivajo na posamezne organe in kako tesno so povezana z zastrupitvijo telesa.
Jeza
Ko smo jezni, prihaja do zastoja v delovanju naših jeter. Od tam izraz: "Gre mi na jetra." Zakaj za nekaj, kar nas jezi, ne rečemo, da nam gre na ledvice ali pljuča? Očitno večtisočletna naravna modrost. Čustvo jeze onemogoča normalno delovanje jeter, jetra pa so zelo pomembna za čiščenje naše krvi. In če so jetra blokirana z jezo, smo zastrupljeni!
Žalost
Podobno se zgodi, ko čustvo žalosti sabotira delovanje naših pljuč – drugega razstrupljevalnega organa. Kako dihate, ko ste žalostni? Morda globoko in sproščeno? Kje pa – prej bi lahko rekli, da takrat dihamo kot riba – plitvo, v krču. Ni naključje, da rečemo, da nas je "popadla ali stisnila žalost" in da čutimo, da nas "žalost duši". Žalost neposredno vpliva na pljuča in debelo črevo, zato takrat dihamo slabo in imamo tudi težave z odvajanjem. Posledica enega in drugega je, da v telesu zastajajo strupi, ki se niso izločili z dihanjem ali odvajanjem blata. Kri ne dobi dovolj kisika, saj se zaradi slabega dihanja v krvi zadržuje vse preveč ogljika. Ta nas zakisa, preprečuje prenos nekaterih hranilnih snovi in v končnem seštevku celo sili določene celice, da se prilagodijo delovanju brez kisika.
Strah
Tudi tretji razstrupljevalni organ, ledvice, so pod velikim vplivom čustev. Ledvice in mehur najbolj prizadene strah. Poznate izraze, da je nekdo "zmrznil od strahu" ali "prebledel od strahu"? To se zgodi, ko se ledvice zaradi strahu naenkrat stisnejo in nastane zastoj pri filtriranju in čiščenju krvi. Posledično je motena cirkulacija, zaradi česar imamo ledene roke in noge. Če strah traja dalj časa, so posledice toliko močnejše. Ledvice nadzorujejo tudi mišice zapiralke. Če jih strah blokira, pride do pojava, da zapiralke popustijo in ne moremo nadzorovati uhajanja blata ali urina. Zato tudi izrazi "pokakal se je od strahu" ali "polulal se je od strahu".
Skrbi
Skrbi nas zastrupljajo neposredno. To čustvo prizadene predvsem našo prebavo – želodec, vranico in trebušno slinavko. Pogosto slišite izraz "zvija me od skrbi". Dejansko so takrat prebavila v krču in ne morejo opraviti svoje naloge. Zato lahko tudi najbolj kakovostna hrana v telesu postane strup, saj se ne bo pravilno presnovila in bo morda celo zavrela ali obležala v skrčenih prebavilih. Zato namesto dobro prežvečene, kislinsko in encimsko obdelane hrane v naše črevo prihaja na pol prebavljena hrana, ki predstavlja odlično gojišče za patogene organizme in njihove stranske produkte, ki nas pospešeno zastrupljajo.
Pohlep
Kaj pa pohlep? Strupenost pohlepa čutimo v vsakdanjem dogajanju, tako pri nas kot tudi drugje po svetu. Za pohlepne ljudi rečemo, da so "trdega srca" in to je zelo točen opis. Pohlep prizadene srce in tanko črevo. Želja po vedno večjem bogastvu se odraža tudi z aritmijami in nepravilnostmi v delovanju srca. Pohlep uspešno ustvarja tudi vsa preostala, že navedena čustva. Kdor živi v nenehnem strahu, da bi mu lahko kaj vzeli, da bi propadel ali se obremenjuje s tem, kako bi lahko imel še več, kaj hitro doživi tudi druga negativna čustva.
Poskušajmo se pomiriti sami s sabo. Naše telo navzven izraža, kako se počutimo znotraj. Vedeti moramo, da čustva še kako vplivajo na naše telo. Če občutke poskušamo prikriti, trpinčimo svoje telo.
Zato občutke, ki se porajajo ob določenih situacijah ali ljudeh, poglejmo, dovolimo jim, da so, namesto da jih tlačimo, ker nam niso všeč ali ker tako narekuje družba. Kakršni koli naši občutki so, jim dovolimo, da se izrazijo – naj si bo to jeza, strah, žalost ... ali pa radost, ljubezen, sreča ...
Če jih držimo v sebi, bodo slej ko prej našla način, da se izrazijo.
Včasih nam to ne bo všeč. Pa tudi ljudem okoli nas ne.
Naše telo ves dan skrbi za nas – ali smo mu hvaležni? Pokažimo mu hvaležnost...
Urban Urbanc iz članka tukaj.
- Preberite si še: 9 fizičnih bolečin, ki so povezane s čustvi