6 načinov, kako se izogibamo čustvom

Že Sigmund Freud je dejal, da zatrta čustva nikdar zares ne umrejo. Živa so pokopana in pridejo na plan kasneje – lahko v mnogo grših oblikah. Ker so emocije pomemben del nas, jih moramo ozavestiti – to močno vpliva na naše zdravje.

6 načinov, kako se izogibamo čustvom (foto: Unsplash.com) Unsplash.com
26. 10. 2020

Čustva so signali telesa, ki nam sporočajo, kako se odzivamo na okoliščine in nas ščitijo. Če jih skušamo blokirati oziroma jim ne namenjamo pozornosti, lahko izgubimo čudoviti dar in stik s seboj. Tu se začne zgodba o samouničenju in destruktivnem vedenju … Ne škodujemo si, če se počutimo ranljive in prizadete, pač pa si škodujemo, če neprijetna čustva potlačimo in sabotiramo naš naravni odziv ter kasneje tudi proces zdravljenja.

Namesto da bi pustili čustvu, da pride na plan, se poslužujemo različnih zavednih in nezavednih metod, da le ne bi čutili nič.

Vse, kar občutimo, ima svoj namen. Če svoje občutke in čustva ignoriramo, bodo postala samo še bolj glasna in bolj močna, to pa lahko povzroči hude posledice na našem mentalnem in tudi fizičnem zdravju.

6 najpogostejših načinov, kako se izogibamo čustvom:

1. Zanikanje

Ste bili že kdaj v situaciji, ki vas je tako spravila iz tira, da ste se začeli pretvarjali, da se nekaj sploh ni zgodilo? Ali pa ste si nadeli veseli obraz in odigrali vlogo človeka, s katerim je vse v redu?

Kadar izkusimo nekaj neprijetnega, morda celo nekaj, kar nas navda z občutkom sramu, se odločimo, da bomo ta dogodek in vsa čustva, povezana z njim, potlačili. Takrat se zdi, da to manj boli. Kasneje pa vse privre na površje in slej ko prej se moramo soočiti s posledicami. Dlje časa se pretvarjamo, težja bo vrnitev v realnost.

Če se izogibamo realnosti, nismo zares povezani s seboj niti s svetom. Zato je bolje, da si priznamo in dopustimo vsakršna čustva, najsi bodo še tako boleča in nevzdržna. Ne pozabimo pri tem, da nobeno čustva ne traja večno.

2. Umik

To pomeni, da se oseba umakne in ne želi sodelovati v določeni aktivnosti, prisostvovati pogovoru … četudi v običajnih okoliščinah z enakimi ljudmi nima težavnih odnosov. Gre za popolno prekinitev stikov, ki ima hujše posledice kot krajši umik, ki si ga privoščimo, kadar potrebujemo čas zase.

Nekateri ljudje se umaknejo vase, ker je zanje stik z drugimi enostavno preveč naporen. Drugi zato, ker ne morejo nadzorovati negativnih čustev, ki jih določena interakcija rojeva: jeza, ljubosumje, zavist, krivda, sram, frustracija …

To ni pravi način, da se izognemo konfliktom, saj se ob umiku izoliramo tudi od potencialno lepih izkušenj in pozitivnih čustev, s katerimi nas lahko navda druženje. Ob umiku se soočimo z veliko osamljenostjo, ki lahko vodi v različne mentalne težave, najpogosteje v depresijo.

3. Izogibanje

Je prvi korak pred popolnim umikom. Oseba se poskuša izogibati interakciji dokler gre, ko postane prenaporno, pa se preprosto zapre vase in prekini vse stike. 

Če nas besede drugega prizadenejo, si pogosto govorimo ''Ah, saj ni nič. Pozabi.« S tem si ne dovolimo, da bi začutili bolečino in nato v miru predelali čustva in se zacelili. Raje se vsemu skupaj izognemo in stvar potlačimo (navznoter pa nas še vedno žre).

4. Humor

Znanstveniki so ugotovili, da ljudje, ki so bili v mladosti pogosto zanemarjeni, ki so občutili veliko pomanjkanje ljubezni in pozornosti, pogosto uporabljajo humor kot obrambni mehanizem. S tem za nekaj trenutkov razveselijo sebe in druge.

Če se obnašamo tako, da se na stresno situacijo odzovemo s šalo, ljudje začnejo verjeti, da nam nič ne pride do živega, da smo srečni in da nam nič ne manjka … v sebi pa še vedno trpimo. Če se bojimo, kako bi okolica reagirala, če bi pokazala svoj pravi odziv, pomislimo na to, da si vsak kdaj pa kdaj zaželi empatije in nekoga, ki nas razume.

5. Čustveno prenajedanje

Jemo, da bi potlačili, kar čutimo. Jemo, dokler nismo tako polni, da bi lahko počili. Glavni razlog za to, da jemo, je da bi zadostili psihološki potrebi po občutku sitosti, vendar mnogi ljudje s pomočjo hrane premagujejo stres in zapolnjujejo občutek praznine. Nekateri se prenajedajo, da bi premagali občutek dolgočasja ali osamljenosti, drugi sovraštva do sebe, tretji žalosti.

Začasno se počutje izboljša, nakar običajno nastopi krivda … potem pa se postopek ponovi.

Ko pretirano hranjenje postane naš način za soočanje s težavami, si v bistvu nikdar ne damo priložnosti, da bi zares čutili, kaj nas vznemirja. Zataknemo se v začaranem krogu, ki nas uničuje in negativno vpliva tudi na našo telesno težo.

Podobno velja za alkohol, cigarete in druge opijate. 

6. Preusmerjanje pozornosti

Vsi se raje ukvarjamo s stvarmi, ki nas navdajajo z veseljem in z občutkom sposobnosti. Ko nastopi problem, pa zbežimo v varno zavetje televizije, pregledovanja družabnih omrežij ali pa se lotimo nečesa, kar obvladamo in nas ne navdaja s stresom.

Primer: šef je skritiziral vaše delo in počutite se obupno. Zdi se vam, da ste popolnoma nesposobni, prežema vas občutek krivde, dajete se v nič. Ker teh čustev ne prenesete, si prižgete televizijo in se zatopite v trapasto nadaljevanko, ki preusmeri vaše misli in zatre vaša prava čustva. Ali pa igrate igrico na telefonu, nekoga pokličete po telefonu … vse, samo da se vam ni treba soočati s čustvi, ki vas terorizirajo.

Namesto da bi se soočili s težavo in jo skušali razumeti ter posledično tudi odpraviti, se posvetite nečemu drugemu. To nima smisla, saj lahko naslednjič v podobni situaciji vaša čustva udarijo na plan v veliko hujši obliki – morda se boste brez zadržkov znesli nad šefom, nahrulili domače ali pa celo razbili kakšno vazo.

Zakaj je izogibanje čustvom tako škodljivo?

Misli, občutki in čustva, ki jih izkušamo, niso nikdar zares pozabljena, ampak se nalagajo v našem telesu in odražajo na našem zdravju. Čustva je pogosto lažje potlačiti, kot da bi se morali soočati z njimi oziroma jim dovoliti, da svobodno priplujejo na površje, saj je takšno obnašanje v družbi bolj zaželeno.

Znanstvene študije dokazujejo, da so ljudje, ki pogosto zadržujejo svoja čustva, bolj nagnjeni k boleznim srca in ožilja in dovzetni za razvoj rakavih celic.

Nekateri impulzi, na primer sovraštvo in ljubosumje, so lahko zelo destruktivni, če jim dovolimo, da se v celoti izrazijo, zato se nam zdi bolje, da jih potlačimo. Kadar skušamo ustaviti naravni proces čustvovanja, nismo pristni, kaj šele ljubeznivi do sebe.

Vir: The Mind's Journal

Preberite še: Če otrok potlači čustva, oslabi imunski sistem

ali pa

Potlačena jeza škoduje našim notranjim organom

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri