6 toksičnih družinskih dinamik

Kljub vsem idealom, ki jih pogosto predstavljajo mediji, popolna družina ne obstaja.  A vseeno je dobro iskreno pogledati v kakšne dinamike smo ujeti in jih spremeniti na bolje.  

6 toksičnih družinskih dinamik (foto: profimedia) profimedia
6. 5. 2022

Močne družinske vezi so bistvenega pomena za kakovostno življenje in zdravje, a tega žal ne najdemo tako pogosto v družinah. Nezdravi odnosi so pogosti in spodaj najdete nekaj primerov toksičnih družinskih dinamik.

1.  »Popolna« družina

Pri popolni družini je pomembno predvsem to, kako se družina predstavlja navzven: daje namreč nerealno sliko popolnosti s tem, da pometa argumente in zamere pod preprogo. Čeprav se zdi, da jim gre odlično, pa v notranjosti stvari počasi propadajo.

V tej družinski dinamiki ne najdemo avtentičnosti, njihova dejanja so bolj performativne narave. Družinski člani s takšno dinamiko svoje življenje pogosto prilagodijo tako, da so v očeh drugih videti sprejemljivo ali celo popolno.

Medtem ko so ljudje znotraj te dinamike navidezno zadovoljni, pa je ta dinamika toksična, saj povzroča pretirano čustveno obremenitev vseh vpletenih. Starši lahko s tem celo izvajajo določeno stopnjo psihološke zlorabe svojih otrok in jim privzgojijo prepričanje, da je ljubezen pogojna.

2.  Nepovezana družina

Nepovezana družina nima nikakršne strukture. Starši so čustveno ali fizično odsotni v življenju svojih otrok. Čeprav za njih morda poskrbijo v materialnem smislu, pa jim ne znajo nuditi čustvene podpore in vodenja.

Posledično otrok odrašča čustveno oddaljen od drugih, kar mu povzroča težave pri tem, da bi si dovolil biti ranljiv ali se odprl v odnosu z drugimi.

3. Kaotična družina

Tej družinski dinamiki primanjkuje stabilnosti. To lahko nastane npr. zaradi nenadne ločitve ali finančne krize, kjer sta starša preobremenjena z drugimi težavami in se zato oddaljita od otroka.

Posledično so otroci, ki odraščajo v tej dinamiki na prvi pogled presenetljivo neodvisni, a se v resnici počutijo negotove in nestabilne. Navajeni so, da morajo biti vedno pripravljeni na beg, zato se težko ustalijo. Poleg tega so zaradi kaotične družinske dinamike nagnjeni k drugačnemu procesiranju svojih čustev, ali pa čustev sploh ne znajo predelati.

4. Družina z zamenjanimi vlogami

Tudi ta dinamika je produkt nestabilnega doma. Tu otrok prevzame vlogo starša. Otrok je v to prisiljen – opazi pomanjkanje stabilnosti pri svojih skrbnikih in sam prevzame to vlogo, da bi zaščitil mlajšega bratca ali sestrico.

To se pogosto zgodi v družinah, kjer se starš/starša borita z odvisnostjo. Otroci, ki odraščajo v tej dinamiki postanejo neverjetno odgovorni in se posledično neradi obrnejo na druge za pomoč in se ne znajo čustveno odpreti. V odnosih pogosto težko izražajo svoje potrebe in običajno prevzamejo krivdo za vse.

5. Neurejena razdvojena družina

Ta dinamika je pogosta v ločenih družinah. Če ločitev ni sporazumna, lahko dinamika hitro postane neurejena, to pa je lahko zelo toksično tudi za otroke. Vsajanje zamere ali spodkopavanje avtoritete in kredibilnosti drugega starša otroka obremenjuje in mu odvzema občutek stabilnosti.

Otroci, ki odraščajo v tej dinamiki, imajo težave pri ustvarjanju trajnih odnosov. Imajo težave z zaupanjem in verjamejo, da srečni in zdravi odnosi ne obstajajo.

Preberite si še: Otroci ujeti med ločenimi starši

6. Soodvisna družina

Ta dinamika vključuje (psihično ali fizično) nasilnega starša in starša, ki v odnosu ostaja iz strahu. Otrok je priča borbam za moč v odnosu in domneva, da je takšna dinamika normalna.

Ko otroci odrastejo, lahko razvijejo zamero do svojih staršev, ker jim niso zagotovili zaščite, ki so jo potrebovali. Zato se pogosto soočajo s težavami z zaupanjem in strahom, da bi jih drugi ljudje izkoristili.
 --

Če svojo družino prepoznate v kateri izmed zgoraj naštetih dinamik, je to lahko dobra iztočnica za pogovor s terapevtom ali za premislek o vzorcih, ki so se prenašali skozi generacije, saj jih lahko, če jih ne ozavestite, nezavedno prenašate naprej na svoje potomce. 

Vir: psych2go.com