8 subtilnih lastnosti ljudi z nizkim IQ

Inteligenco lahko definiramo kot človekovo splošno miselno sposobnost razmišljanja, reševanja problemov in učenja. Raven inteligence človeka zajema kognitivne sposobnosti, kot so zaznavanje, jezik, načrtovanje in spomin.

Seveda obstaja tudi razlika, ali ste bolj 'pametni za knjige' ali bolj 'pametni v življenju', vendar imajo ljudje z nizko inteligenco težave na obeh področjih. Ker so sklepanje, učenje in reševanje problemov bistveni vidiki inteligence, bo imel nekdo z nizko inteligenco težave pri obvladovanju vseh teh področij.

To je 8 subtilnih lastnosti ljudi z nizkim IQ

1. Niso zelo radovedni

Ljudje z nizkim IQ kažejo le malo zanimanja za učenje novih stvari ali poglabljanje v teme, ki jih poznajo. Zadovoljni so s plitko konceptualizacijo, ne da bi razmišljali o temeljnih vzrokih. Prav tako imajo običajno manjši besedni zaklad in na splošno nižjo intelektualno radovednost. Ne razmišljajo zunaj okvirov svojega pogleda na svet in imajo omejeno sposobnost razumevanja perspektive drugih ljudi, zaradi česar delujejo 'zaprtega uma'.

Center za pozitivno psihologijo na Univerzi v Pennsylvaniji opredeljuje odprtost kot 'pripravljenost za aktivno iskanje dokazov proti lastnim pristranskim  prepričanjem, načrtom ali ciljem in pošteno pretehtavanje teh dokazov, ko so na voljo'. Nasprotje odprtosti opredeljujejo kot 'moja omejena pristranskost', znotraj katere ljudje iščejo in ocenjujejo dokaze tako, da dajejo prednost tistim, ki podpirajo njihov že privzet sistem prepričanj.

Center ugotavlja, da ljudje odprtega uma dosegajo višje rezultate na testih, ki merijo kognitivne sposobnosti, kar podpira povezavo med nižjo inteligenco in ozkoglednostjo.

2. Težko se prilagajajo novim situacijam

Pogosto imajo ljudje z nizkim IQ težave pri delu v novih okoljih. Ne gre jim od rok načrtovanje in reševanje problemov, kar nakazuje težave pri privajanju na nova mesta ali nove vloge.

Medtem ko se nekdo z nizkim inteligenčnim kvocientom morda lahko pohvali z veščinami, ki so dobro videti na papirju, pa se pred izzivom, ko je vržen v resnične življenjske situacije, izkaže, da ne premore mentalne okretnosti, da bi našel rešitev za problem.

3. Ne vedo, česa ne vedo

Ljudje z nizkim IQ morda verjamejo, da so v resnici zelo inteligentni, kar se imenuje Dunning-Krugerjev učinek.

Psiholog David Dunning, ki je izraz skoval skupaj s kolegom Justinom Krugerjem, je med drugim zapisal, da je 'obseg nevednosti ljudem pogosto neviden'. To pomanjkanje razumevanja lastnih duševnih omejitev je označil za 'metaignoranco' ali nevednost o 'množici načinov, na katere dokazujejo vrzeli v znanju'.

Medtem ko ljudje z visoko inteligenco odkrito prepoznajo, česar ne vedo, ljudje z nizko inteligenco tega nikakor ne zmorejo, saj jim manjka intelektualne ponižnosti, kar pomeni, da ne priznavajo, da težko razumejo določene teme. To ustvarja raven nizkega samozavedanja in pogosto prenapihnjen občutek samega sebe (ali ega).

4. Svet vidijo črno-belo

Nizek IQ običajno pomeni, da nekdo vidi svet okoli sebe zelo črno-belo. Družbo opredeljujejo na toge načine in težko vidijo, da obstaja vmesen sivi prostor, da so možne dvoumnosti in da je mnogo tega zgolj na spektru.

Ameriško psihološko združenje označuje te vrsti miselni proces kot 'dihotomno razmišljanje' ali 'polarizirano mišljenje'. Gre za način razmišljanja v smeri poenostavljenih polarnih nasprotij, ne da bi ob tem priznali, da morda obstajajo tudi drugi možni rezultati poleg skrajnosti samo dobrega in samo slabega.

Ljudje, ki kažejo dihotomno razmišljanje, so nagnjeni k uporabi besed, kot so 'vedno', 'nikoli' in 'nemogoče', ko opisujejo sebe ali svojo situacijo v življenju. Takšno razmišljanje lahko povzroči stres v odnosih, saj ljudje vidijo druge ljude kot trdno 'zasidrane' na skrajnem delu spektra in ne zmorejo prepoznati njihovih inherentnih nians.

Japonska študija, objavljena leta 2021, je odkrila povezavo med dihotomnim mišljenjem in nizkimi kognitivnimi sposobnostmi, skupaj z nizkim prizadevanjem za izobrazbo. Ljudje, ki kažejo dihotomno razmišljanje, si ne prizadevajo razširiti svojega pogleda na svet, prav tako se ne poskušajo naučiti novih stvari. Zadovoljni so z obstojem v svoji togo definirani škatli, ne da bi sprejeli kompleksnost človeške izkušnje. 

5. Ne premislijo si prav pogosto

Ljudem z nizkim IQ primanjkuje kognitivne prožnosti ali sposobnosti odprtega uma. Posledično so v svojem razmišljanju trdolinijski in svojega mnenja ne spreminjajo pogosto, če ga sploh kdaj. Svojega mnenja ne spremenijo niti, ko so soočeni z novimi informacijami.

Ti ljudje prav tako ne prenašajo intelektualnih izzivov in lahko postanejo nejevoljni ali celo agresivni, če je njihovo stališče postavljeno pod vprašaj. Ta lastnost je povezana z zelo malo radovednosti, saj nočejo ali ne morejo videti, da obstajajo drugi načini bivanja.

6. Težko razmišljajo hipotetično

Zaradi nizkega inteligenčnega kvocienta takšni ljudje običajno ne razmišljajo zunaj absolutnih vrednosti. Zelo težko razmišljajo o možnostih zunaj tega, kar poznajo in lahko vizualno vidijo ali razumejo.

Na primer, če jim predstavite hipotetično situacijo, bodo morda težko razumeli, kaj s tem mislite, saj so informacije, ki jim jih posredujete, konceptualne in ne otipljive.

7. Manjka jim empatije

Glede na kitajsko raziskavo iz leta 2019 so zelo inteligentni ljudje bolj empatični kot ljudje z nizko inteligenco. Študija je inteligenco opredelila kot sposobnost 'razumevanja, načrtovanja, reševanja problemov, abstraktnega razmišljanja, razumevanja kompleksnih idej, hitrega učenja in učenja iz izkušenj'.

Ljudje z višjo inteligenco premorejo večjo čustveno občutljivost in več skrbi za druge, v nasprotju z ljudmi z nizko inteligenco. Zato lahko ljudje z nizkim IQ kažejo manj empatije do drugih ljudi okoli sebe.

8. Egocentrični so

Pogledati na svet z vidika nekoga drugega zahteva določeno mero praktične in čustvene inteligence. Nizek inteligenčni kvocient lahko povzroči, da je nekdo preveč osredotočen na lastno izkušnjo sveta in zato ne more videti zunaj obrisov lastnega življenja. Ti ljudje se zato lahko sprašujejo, zakaj nekdo drug potrebuje pomoč ali izpodbijajo dejstvo, da lahko v eni živi resničnosti obstaja več resnic.

Raziskava iz leta 2023 je ocenila poglede na svet in jih uvrstila v pet kategorij: lokaliziran, ortodoksen, pragmatičen, iščoč nagrade in preživetveni. Tako naj bi veljalo, da:

• lokaliziran pogled na svet skuša odpraviti družbene neenakosti,
• ortodoksen pogled na svet skuša ohraniti status-quo,
• pragmatični pogled na svet se osredotoča na zaščito lastnih interesov,
• svetovni nazor tipa nagrade se osredotoča na trdo delo za dosego cilja,
• svetovni nazor tipa preživetja pa ohranja fatalistično držo in nezaupanje do drugih ljudi.

Študija je pokazala, da se lokaliziran pogled na svet v primerjavi z drugimi lahko prevede v večjo stopnjo odprtosti in prilagodljivosti. Izpostavili so tudi prepričanje, da višja kot je stopnja izobrazbe osebe, večja je verjetnost, da bo imela lokaliziran pogled na svet. Razgledanost in izobraženost tako delujeta kot katalizator za širjenje znanja, vključevanje v kritično razmišljanje in večjo strpnost do različnih drugi ter spodbujanje političnega in državljanskega udejstvovanja.

Ravno nasprotno se je izkazalo v primeru tistih z bolj omejenim pogledom na svet, za katere je bilo značilnost, da so mislili predvsem nase in na to, kako se okoristiti.

Povzeto po Your Tango.

Preberite si tudi:

• Samo inteligentni ljudje imajo te 3 'slabe' navade: Se prepoznate?
• Kaj je čustvena inteligenca (in kako nam pomaga razumeti druge ljudi)