Eva je bila tista, ki je 'zapeljala' Adama, torej je osvajalka moškega.
O vlogi drugega spola v nas oz. večni igri ženskih in moških energij v nas in zunaj nas smo se pogovarjali z nevropsihiatrom in psihoterapevtom jungovske smeri dr. Jožefom Magdičem.
Eva, naša pramati
Na vprašanje, ali obstaja neka primarna oz. prvobitna ženska oz. ženskost, dana od Boga, Narave ali Vesolja, dr. Magdič pravi, da je tista prvobitna ženska – ob dejstvu, da smo na področju zahodne krščanske Evrope, ki je nastala na eni strani iz grško-latinske 'poganske' kulture in na drugi strani pod vplivom svetopisemske Stare zaveze – Eva.
"Eva mi zadošča za poimenovanje prvobitne ženske, ki nas okupira na našem prostoru. Sicer nekega unitarnega arhetipa ženskosti ni, ker so v bistvu vsi simboli ženskosti v različnih evropskih mitologijah od Grčije, Rima do Keltov posamezni arhetipi oz. diferenciacije, se pravi, da ne moremo govoriti o nekem primarnem ženskem bitju, temveč v zgodovini človeškega duha obstaja heterogenost ženskega arhetipa, podobno kot pri moških simbolih."
Zato nekako izstopi Eva, ko govorimo o naši pramateri, ki na eni strani jezi, po drugi strani pa tudi navdušuje, pravi dr Magdič. Eva je bila namreč tista, ki je 'zapeljala' Adama, torej je osvajalka moškega. Če smo natačnejši, pojasni dr. Magdič, je bila Evina primarna ženskost tista, na račun katere ji je uspelo razdevičiti Adama.
"Ne gre za miselni aspekt človeškosti, temveč biološko-erotično-instiktivni aspekt praženskosti, ki navdušuje tudi mene kot moškega. Eva kot taka mi zadošča, da imam kot psihodinamik, psihater, jungovec tudi pri svojem psihoterapevtskem delu zdrav odnos do ženskosti in potem tudi do partnerstva, zakonov, nadaljevanja človeškega rodu. Adam je bil po moji presoji moški racionalist, tako ga doživljam, medtem ko je bila Eva tista, ki je v njem odkrila telesno sfero. Torej je bila Eva osvajalka in ne obratno, zato tudi doživljam ženskost iz tega aspekta.
Ona, torej ženska, še danes odloča, s kom bo gradila gnezdo. Zato trditev moškega 'poročil sem se s to in to', ne drži, ker je bil v bistvu moški poročen. Kar je dobro. Če namreč ženska izbere moškega, to hkrati zame s stališča Eve pomeni, da moram ceniti ne le svojo ženo, temveč vsako žensko, da moram biti do nje dostojanstven.
Zato so agresivni posegi 'moškosti' v integriteto ženske intime veliko primitivnejši napad na žensko, kot moški to realno doživljamo. Plitve primitivne pripombe moških na račun ženskosti in z opravičilom, češ da je to ženska pripravljena prenašati, nikakor niso dopustne prav iz apekta Eve. Še kako pomembno je, da se moški, če rečem po domače, kulturno obnašamo do žensk, s katerimi komuniciramo v vsakdanjiku."