Ne. To lahko trdim po treh mesecih življenja v pravljici na Havajih.
No, vsaj za večino tam je to bila. Zdaj se mi zdi vse skupaj smešno, ko pa sem bila v džungli, je bilo prav strašno.
No, pa naj začnem od začetka.
Slišala sem klic srca na Havaje in se odpravila za tri mesece v skupnost Kalani Honua, kar v havajskem jeziku pomeni Raj na Zemlji. In to tudi je!
Džungla tropskega deževnega gozda je videti kot pravi PRAgozd, ko so po Zemlji še hodili 
dinozavri (ja, niso zaman tukaj posneli filmov Jurski park). Cvetovi rož so bili videti čisto umetni, tako lepi so bili! Kot bi jih narisal.
Če si videl kakšno Havajko z rožo v laseh, je bilo nemogoče določiti, ali nosi sveži ali umetni cvet, tako 'cukrasta' je tam narava. Sadeži, kot so pasijonka in avokado, so na dosegu roke.
In ljudje. Srečni, nasmejani, odprti, z vsega sveta v tej skupnosti. Ves konglomerat narodnosti. In si rečeš super, dobrodošla v Raju!
Prvi mesec je še šlo, potem pa se je zalomilo. Kar naenkrat me je začelo nekaj močno motiti, pa nisem vedela, kaj! Joj, in proces se je začel. Kaj me moti? Kaj mi ni prav? Zakaj nisem srečna?
Ljudje pravijo, da je pri nas, kjer živimo med zagrenjenimi ljudmi, zombiji in slabimi novicami, zelo težko biti srečen. Novica za vse nas: v Raju je še težje biti srečen! Zakaj?
Ker vsi srečni in nasmejani skakljajo naokoli, ti si pa čisto čuden, ker te nekaj moti. Doma si rečemo "vsi so zagrenjeni, ne morem biti jaz edini srečen", v Raju pa si rečeš "vsi so srečni, ne morem biti jaz edini nesrečen". Torej MORAM biti tudi jaz srečen. In če čisto slučajno nisi, si preveč nenavaden in se sprašuješ, kaj je s tabo vendar narobe. In tvoja slaba volja se poglobi.
Začaran krog je sklenjen in spirala te odpelje čedalje globlje.
Se nadaljuje ...
Besedilo in foto: Tina Puncer, terapevtka soulworka
Za osebna vprašanja in individualno svetovanje je Tina Puncer dosegljiva na info@soulwork.si.
Preberite tudi:
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
